V

Prispevki — V

V blagostanju zdravja

• Avtorji: LOGAR Irena
  • LOGAR Irena: OŠ Trnovo
• Knjiga: OPB2020 — str. None
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: Z učenci tretjega razreda smo v šolskem letu 2019/20 odkrivali vrednoto zdravja, ki ni samo telesno, ampak tudi duševno, duhovno in sožitno blagostanje vsakega človeka. V okviru teh štirih vidikov zdravja smo odkrivali in spoznavali vrednoto hvaležnosti, dobrote, pohvale, znanja, ustvarjanja, veselja, medsebojnega sodelovanja in pomoči … Te vrednote smo se trudili vsakodnevno živeti pri delu in medsebojnih odnosih v OPB, kar je naredilo naše sobivanje še lepše.
• Ključne besede: vrednote, zdravje, telesno zdravje, duševno zdravje, hvaležnost

V deželi čebelic

• Naslov (EN): In the land of bees
• Avtorji: PETERNEL AMON Zvezdana
  • PETERNEL AMON Zvezdana: Vrtec Radovljica, Slovenija
• Knjiga: VVZ2024 — str. 108
• Vir: SRC-2026-09-30-021
• Jezik: sl
• Povzetek: V deželi čebelic je tema, ki pokriva dva področja dejavnosti, družbo in naravo. Prihajamo iz Radovljice, mesta, ki je značilno po čebelarstvu. Z raziskovanjem kulturne dediščine čebelarstva v Radovljici smo sledili cilju iz področja družbe – otrok spoznava značilnosti okolja, ki so pomembna za lokalno skupnost ter cilju iz področja narave – otrok se seznanja s čebelami in življenjem čebel. Poudarek smo dali na medpodročnem povezovanju in čim večji lastni aktivnosti otrok. Raziskovali smo čebelnjake in obiskali Muzej čebelarstva v Radovljici, prehodili smo medeno pot v mestu in si tako prislužili sladko nagrado v Turističnem informacijskem centru Radovljica, svetovni dan čebel smo obeležili z obiskom čebelarke v vrtcu v družbi pravih trotov, čebelice smo spoznali preko pravljične literature in dramske igre, svoje vtise smo s čopiči in tempera barvo prelili na risalne liste, ustvarjali smo panjske končnice in svečke iz čebeljega voska, plesali smo čebelji ples, se gibali kot čebelice in se igrali gibalne igre na temo čebelic, v vrtiček smo posadili medovite rastline, spekli smo medenjake in pripravili okusni medeni sladoled. Na poučen in igriv način smo male nadobudne otroške glavice popeljali v čudežni svet čebel.
• Abstract (EN): In the land of bees, there is a theme that covers two areas of activity, society and nature. We come from Radovljica, a town characterized by beekeeping. By researching the cultural heritage of beekeeping in Radovljica, we followed the goal from the field of society - the child learns about the features of the environment that are important for the local community, and the goal from the field of nature - the child gets to know bees and the life of bees. We put emphasis on interdisciplinary integration and the greatest possible children’s own activities. We explored apiaries and visited the Beekeeping Museum in Radovljica, walked the honey trail in the city and thus earned a sweet prize at the Radovljica Tourist Information Center, celebrated World Bee Day by visiting a beekeeper in a kindergarten in the company of real trotters, got to know bees through fairytale literature and drama games, we transferred our impressions onto drawing sheets with brushes and tempera paint, we created beehive endings and beeswax candles, we danced the bee dance, moved like bees and played movement games on the theme of bees, we planted honey plants in the nursery , we baked gingerbread and prepared delicious honey ice cream. In an educational and playful way, we took little aspiring children to the wonderful world of bees.
• Ključne besede: čebele, otroci, čebelarstvo
• Key words (EN): bees, children, beekeeping

V Deželo je Prišla Pomlad

• Avtorji: PIPENBAHER Petra
  • PIPENBAHER Petra: Osnovna šola Rače, Rače
• Knjiga: OPB2012 — str. 52
• Vir: SRC-2026-10-06-017
• Jezik: sl
• Povzetek: V deželo je prišla pomlad je bi naslov projekta, ki sem se ga lotila in izvedla v podaljšanem bivanju v prvem razredu na osnovni šoli Rače. Pestra skupina vedoželjnih in ustvarjalnih otrok je od mene zahtevala vedno nekaj novega in tako se je rodila tudi ideja za ta projekt. Z učenci smo ustvarjali na različnih področjih; glasbenem, likovnem in plesnem. Gosenica, pikapolonica, rožice in čebelice, so nas spremljale v pesmi in plesu. S pomočjo spretnih prstkov smo na šolskem hodniku pričarali pomladno razstavo. Pomladna ustvarjalnost in navdušenost sta trajali kar štiri tedne. Projektno učno delo smo zaključili s prireditvijo za stare starše naših prvošolčkov.
• Ključne besede: pomlad, izrazni ples, ustvarjalnost na glasbenem, likovnem in plesnem področju, stari starši

V Družbi Male Pošasti Mici

• Avtorji: DOLENC Anita
  • DOLENC Anita: OŠ Ob Dravinji, Slovenske Konjice
• Knjiga: OPB2021 — str. 15
• Vir: SRC-2026-10-06-026
• Jezik: sl
• Povzetek: Kakovost vzgoje in izobraževanja med drugim temelji tudi na učnem okolju, ki mora na učence vplivati spodbudno, predvsem pa mora učencem nuditi varnost in udobno počutje, pri čemer se bodo v največji možni meri lahko sprostili in razvijali vsak svoje individualne danosti in sposobnosti. To je še posebej primerno v okviru podaljšanega bivanja, v katerega se otroci vključijo po končanem pouku. Strogo sledenje učnemu kurikulumu se pri tem zaključi, otrokom so ponujene manj zavezujoče vsebine, ki pa morajo kljub temu ostati na nivoju spodbudne rasti razvoja otrok. Pomembno je, da prevladuje pozitivna klima in da se vloge včasih tudi zamenjajo. V okviru podaljšanega bivanja si lahko privoščimo, da učenci sami dajo pobudo ali celo vodijo določene aktivnosti. Samo tako lahko v vsakem posamezniku zaznamo njegov potencial, njegovo področje in ga vzpodbudimo k nadaljnjemu razvoju. Potrebno pa je organizirati tudi počitek ali dejavnosti po izbiri učencev, ki jih veselijo in sprostijo. Vsebine podaljšanega bivanja so zato usklajene z osebnostnim razvojem učenca, z njegovimi pričakovanji, zmožnostmi, interesi, talenti in potrebami. Zelo pomembno je, da v podaljšanem bivanju zagotovimo spodbudno, kreativno in varno (socialno in fizično) učno okolje za učenje, igro, druženje, sprostitev ali počitek. Prav tako je potrebno razvijati učne strategije, delovne navade, znanje, spretnosti in veščine (ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in podjetnost) glede na posebnosti učencev ter ožjega in širšega okolja. Zagotoviti je potrebno smiselno in kvalitetno izrabo prostega časa. V prispevku je predstavljeno ustvarjalno izražanje otrok v oddelku podaljšanega bivanja v 1. razredu. Ker se zavedam, da učiteljevo branje predstavlja zelo močno motivacijsko sredstvo v procesu bralnega razvoja učenca v 1. triletju, otrokom veliko berem. Sem pa poleg zanimivega branja v nadaljevanju učence želela pritegniti k ustvarjanju, katerega podlaga je literarno delo. Izbrala sem kratko sodobno pravljico slovenske mladinske pisateljice Majde Koren MALA POŠAST MICI. V njej kot glavni literarni lik nastopa mala nagajiva pošast Mici – oživljena igrača/predmet. Na koncu so se učenci preizkusili v literarnem ter likovnem poustvarjanju. Razvijali so lastno ustvarjalnost, domišljijo in ročne spretnosti.
• Abstract (EN): The quality of education is based, among other things, on the learning environment, which must be stimulating for pupils and, provide them with a safe and comfortable environment in which they can relax and develop their individual gifts and abilities. This is especially appropriate in the context of after school care in which children are included after school. During this time, strict adherence to the learning curriculum is not important, and to the children we can offer less binding content, which must remain at the level that encourages the growth of children’s development. Very important is positive atmosphere and that roles are sometimes switched. As part of an after-school care, we can afford to initiate or even lead certain activities by the students themselves. In this way we can see in each individual kid his potential, his field, and encourage him or her to develop further. It is also necessary to organize rest periods or activities of the pupils’ choice to keep them happy, relaxed and active in class. The content of the after-school care is therefore harmonized with the personal development of the pupil, with his expectations, abilities, interests, talents and needs. It is very important to provide a stimulating, creative and safe (socially and physically) learning environment for all activities. Also necessary is to develop learning strategies, work habits, knowledge, skills and competences (creativity, innovation, critical thinking and entrepreneurship), according to the specificities of pupils and their environment. Meaningful and quality use of leisure time must be ensured. This paper presents the creative expression of children in the after-school care in the first grade. As I am aware that teacher reading is a very powerful motivational tool in the process of reading development of a pupil in the first three years of education, I read a lot to my class. However, in addition to interesting reading, I also wanted to engage pupils to create, based on literary work. I have chosen a short modern fairy tale by the Slovenian writer of youth literature Majda Koren, entitled MITZY THE LITTLE MONSTER. It features the mischievous little monster Mitzy - a revived toy as the main literary character. Finally, the pupils tried their hand at literary and artistic creations. They developed their own creativity, imagination and manual skills.
• Ključne besede: spodbudno in varno učno okolje, podaljšano bivanje, pravljični junak

V družbi ni vedno prijetno

• Avtorji: ČETINA Karmen
  • ČETINA Karmen: JVIZ Vrtci občine Žalec, Slovenija
• Knjiga: VVZ2023 — str. 96
• Vir: SRC-2026-09-30-020
• Jezik: sl
• Povzetek: V današnjem času dobiva vrtec vse večji pomen. Otroci se vanj vključujejo že ob koncu prvega leta in so nemalokrat v varstvu večino dneva, zato je potrebna čim boljša organizacija življenja v njem in strokovno usposobljeni vzgojitelji, ki premorejo veliko mero empatije in pozitivnih čustev. V prispevku želimo predstaviti pomen socialnih iger za razvoj socialnih veščin in kompetenc ter formativno spremljanje kot obliko spremljanja otrokovega razvoja na področju socialnega učenja. Otroci ob socialnih igrah stopajo v različne interakcije. Več kot ima otrok možnosti za interakcije, več različnih izkušenj bo pridobil in več različnih pogledov bo spoznal. Pomembno je, da otrokom že zgodaj omogočimo spoznavanje jasnega izražanja njihovih čustev kot tudi prepoznavanje in spoštovanje čustev drugih. Imeti morajo možnosti odkrivanja, improvizacije in uporabe lastne domišljije, kajti brez njih bodo otroci težko ustvarjalno reševali probleme. Vse to in še več pa otrokom omogočajo ravno socialne igre, v ospredju katerih je osebnostno zorenje.
• Abstract (EN): Nowadays, kindergarten is gaining more and more importance. Children are being enrolled in it at the end of their first year and are often in day care for most of the day. This calls for the best possible organisation of life there and for professionally trained and qualified educators who possess a great deal of empathy and positive emotions. In this paper, we want to present the importance of social games for the development of social skills and competences, as well as formative monitoring as a form of keeping track of a child’s development in the field of social learning. Children engage in various interactions during social games. The more opportunities a child has to interact, the more different experiences and perspectives they will gain. It is important to enable children to learn early on to express their emotions clearly, as well as to recognize and respect the feelings of others. They must have opportunities for discovery, improvisation and their own imagination, because without them it will be difficult for children to solve problems creatively. All this and more is made possible for children precisely through social games, with personality development in the foreground.
• Ključne besede: socialne kompetence, socialne igre, medvrstniški odnosi, agresivnost, formativno spremljanje
• Key words (EN): socialne kompetence, socialne igre, medvrstniški odnosi, agresivnost

V Družbi z Mačkom Murijem

• Avtorji: ŠARLIJA Mojca
  • ŠARLIJA Mojca: OŠ Janeza Puharja Kranj – Center, Slovenija
• Knjiga: PZOM2024 — str. 159
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Z zgodbo o Mačku Muriju preko dela v kotičkih spodbujamo domišljijo, ustvarjalnost in motivacijo za učenje. Cilj je tudi spodbuditi razvoj psihofizičnih lastnosti otrok s pomočjo raznolikih aktivnostih. Učenci se naučijo prilagajanja, reševanja problemov in razvijanja moralnih vrednot. Kotički so bili zasnovani tako, da smo izvajali različne aktivnosti, povezane z junaki in dogodki iz zgodbe. Učenci so si pripravili limonado, obiskali Mačjo šolo, kjer so računali, šteli, telovadili, se urili v pogovoru, sestavljali in risali. Delo v kotičkih je spodbujalo interakcije med učenci, kar je okrepilo njihove socialne veščine in sposobnost sodelovanja. Samostojno delo in učenje skozi igro je spodbudilo njihovo radovednost in motivacijo za delo. Spodbudno učno okolje je učence vodilo k raziskovanju, ustvarjalnosti in prispevalo k uspehu in zadovoljstvu.
• Abstract (EN): Through the story of Magic Muri (Maček Muri) and the use of learning corners, imagination, creativity, and motivation for learning are being encouraged. The goal is also to promote the development of children’s psychophysical characteristics through various activities. Children learn adaptation, problem-solving, and the development of moral values. The learning corners were designed to carry out various activities related to the characters and events from the story. Children made lemonade, visited The Cat School where they did math, counted, did exercises, practiced conversation, built, and drew. Working in the corners encouraged interactions among children which strengthened their social skills and ability to collaborate. Independent work and learning through play stimulated their curiosity and work motivation. The supportive learning environment led children to explore, be creative, and contributed to their success and satisfaction.
• Ključne besede: Kotički, pravljica Maček Muri, psihofizične lastnosti, interakcija

V mestu in na vasi – aktivni pouk v naravi v 2. razredu

• Avtorji: TEVŽ Petra
  • TEVŽ Petra: OŠ Dravlje
• Knjiga: DM2018 — str. 254
• Vir: SRC-2026-10-07-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Sodobni pouk bi moral biti zasnovan na didaktičnih metodah, ki od učencev zahtevajo čim aktivnejše delo. Eden izmed načinov, kako to doseči, je zagotovo pouk na prostem. Če je oblika dela skupinska, se učenci hkrati navajajo še na delo v skupini in individualno odgovornost za svoje delo ter skupinsko nalogo. Tudi medpredmetno povezovanje je lahko ena od možnosti praktičnega udejanjanja različnih učnih strategij. V prispevku je predstavljen primer medpredmetno povezanega aktivnega pouka v naravi za učence 2. razreda.
• Ključne besede: aktivni pouk, pouk na prostem

V Naravo na Zabavo

• Avtorji: ŠANTL Maja
  • ŠANTL Maja: Osnovna šola Dramlje, Slovenija
• Knjiga: EPID2022 — str. 85
• Vir: SRC-2026-10-07-018
• Jezik: sl
• Povzetek: Sodobni trendi so vedno bolj naklonjeni uporabi napredne tehnologije. Hitri tempo šole na daljavo nas je hoteli ali ne prisilil v odkrivanje novih dimenzij poučevanja. Razumevanje digitalne kompetence v šolstvu je enako pomembno kot znanje za njen razvoj. Kljub temu pa pri samem načrtovanju šolskega dela ostaja glavno vodilo upoštevanje otrokove razvojne stopnje, potreba po gibanju, raziskovanju in možnosti govornega ter socialnega razvoja. Dejavnosti pouka na prostem omogočajo učenčevo dojemanje sveta v okolju, za okolje in o okolju. V ospredju je učenje z raziskovanjem, ki spodbuja in ohranja radovednost učencev. Prava mera vzajemnosti med enim in drugim je bila pomembno vodilo pri načrtovanju naravoslovnega dne, kjer so se učenci učili na prostem, hkrati pa uspeli razvijati in pridobiti veščine, ki jih bodo potrebovali v tem našem hitro se spreminjajočem se svetu.
• Abstract (EN): Modern trends are increasingly in favour of the use of advanced technology. The fast pace of distance learning forced us to discover new dimensions of teaching whether we wanted or not. Understanding digital competence in education is just as important as knowledge for its development. Nevertheless, the main guideline in the planning of school work remains the consideration of the child’s developmental stage, the need for movement, exploration and opportunities for speech and social development. Outdoor activities enable the student to perceive the world in the environment, for the environment and about the environment. Exploration-based learning is at the forefront as it stimulates and maintains students’ curiosity. The right amount of reciprocity between the two key elements of curiosity was an important guideline in planning a science day where students took outdoor lessons and at the same time managed to develop and acquire the skills they will need in this our rapidly changing world.
• Key words (EN): digitalne kompetence, učenje, naravoslovni dan, pouk na prostem

V našem vrtcu radi pojemo

• Naslov (EN): In our kindergarten we like to sing
• Avtorji: STINGL Renata
  • STINGL Renata: Kranjski vrtci, Kranj, Slovenija
• Knjiga: VVZ2025 — str. 120
• Vir: SRC-2026-09-30-022
• Jezik: sl
• Povzetek: Glasbeno ustvarjanje v predšolskem obdobju zelo pozitivno in spodbudno prispeva k vsestranskemu razvoju otroka. Glasba kot eden od načinov umetniškega ustvarjanja otroka bogati, spodbuja njegovo čutno in čustveno doživljanje, ga motivira in pomaga pri njegovem intelektualnem razvoju. Delam v vrtcu na obrobju Kranja z devetimi oddelki, ki ima že dolgoletno tradicijo otroškega pevskega zbora. To je dodana vrednost našega vrtca, saj imajo predšolski otroci možnost, da v času njihovega bivanja v vrtcu kot obogatitveno dejavnost izberejo sodelovanje pri pevskem zboru. Glasba je tako tudi preko nastopov pevskega zbora sestavni del različnih vrtčevskih prireditev in skupnih srečanj staršev in otrok naše enote. V prispevku bom predstavila način delovanja našega pevskega zbora, pozitivne učinke, ki jih opažam pri otrocih, in kako njegovo delovanje prispeva k oblikovanju spodbudnega in varnega vzgojnega in učnega okolja v našem vrtcu.
• Abstract (EN): Music-making in the preschool years provides a highly positive and stimulating contribution to a child’s overall development. As a form of artistic expression, it enriches their growth, enhances sensory and emotional experiences, boosts motivation and supports intellectual development. I work at a kindergarten with nine departments, located on the outskirts of Kranj, which has a long-standing tradition of children’s choirs. This is a valuable aspect of our kindergarten, as preschool children have the opportunity to join the choir as an enrichment activity during their time there. Music is thus an integral part of various kindergarten events and gatherings, bringing together parents and children of our unit, through choir performances. In this paper, I will outline how our choir operates, the positive effects I observe in the children and how the choir’s activities contribute to fostering a stimulating and supportive educational environment in our kindergarten.
• Ključne besede: glasba, ustvarjanje, pevski zbor, predšolski otrok, razvoj otroka
• Key words (EN): music, creativity, choir, preschool child, child development

V Neposrednem Stiku z Naravo v OPB

• Avtorji: BEVC Štefka
  • BEVC Štefka: OŠ Podbočje
• Knjiga: OPB2018 — str. 195
• Vir: SRC-2026-10-06-023
• Jezik: sl
• Povzetek: Na OŠ Podbočje smo bili pred nekaj leti vključeni v mednarodni projekt »Z glavo za naravo«. V okviru projekta smo želeli povečati pestrost rastlinskih in živalskih vrst – biodiverziteto v okolici šole. Pridobili smo učilnico na prostem z mlako, ribnikom in skalnjakom, obnovili sadovnjak z avtohtonimi vrstami jablan ter oživili čebelarstvo na šoli. Ekosistemi v okolici šole nam omogočajo, da učenci znanje pridobivajo aktivno, vzpostavljajo neposreden stik z živimi bitji oz. z naravo in prihajajo do določenih spoznanj z lastnim raziskovanjem in odkrivanjem. Ob tem naj bi si izoblikovali odgovoren odnos do narave in dosegli razumevanje različnih popravljivih in nepopravljivih sprememb ob človekovem posegu v naravo in okolje. V prispevku bom predstavila naravoslovne dejavnosti, ki jih z učenci izvajam v podaljšanem bivanju.
• Ključne besede: podaljšano bivanje, učenje, učilnica na prostem, narava, odnos do narave

V podaljšanem bivanju ustvarjam

• Avtorji: KRALJ Simona
  • KRALJ Simona: OŠ Križe
• Knjiga: OPB2020 — str. 373
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: Del podaljšanega bivanja je tudi ustvarjalno preživljanje časa. V prispevku bom opisala, kaj vse smo ustvarili. Nekaj primerov: glasbeno gledališka igrica, ritmične vaje, hišice iz piškotov, pečenje piškotov, šivanje, izdelovanje okraskov, izdelovanje voščilnic, kaširanje balonov itd. Učenci imajo različne interese, vendar večina rada ustvarja, in to si zapomnijo za nadaljnja leta. Opisala bom nekaj primerov dobre prakse, ki jih učitelji lahko uporabijo v svojih razredih.
• Ključne besede: podaljšano bivanje, ustvarjanje, učenci

V Podaljšanem Bivanju Učenec Pomaga Učencu

• Avtorji: POHLEN Judita Jereb
  • POHLEN Judita Jereb: Osnovna šola Hinka Smrekarja, Ljubljana
• Knjiga: OPB2017 — str. 56
• Vir: SRC-2026-10-06-022
• Jezik: hr
• Povzetek: Na šoli v podaljšanem bivanju že tretje leto izvajamo projekt Učenec pomaga učencu. V mesecu oktobru projekt predstavimo četrtošolcem v oddelkih podaljšanega bivanja. Učenci se po tej predstavitvi prostovoljno odločijo, da bodo s sodelovanjem v projektu prispevali svoj delež h krepitvi medsebojnega sodelovanja, solidarnosti in sprejemanja drugačnih. Na uvodnem sestanku izvedo, kakšne pravice in odgovornosti ima vsak učenec, ki želi pomagati mlajšim, dobijo pa tudi ustrezna navodila za svoje delo. Učenci pomočniki tako vsak teden za eno šolsko uro v času podaljšanega bivanja odhajajo v oddelke podaljšanega bivanja prvih in drugih razredov. Pomagajo učencem, ki potrebujejo pomoč pri pisanju oz. reševanju domačih nalog, pri obedovanju v jedilnici, izdelovanju izdelkov, na obisku v knjižnici, pri sprostitvi v razredu, v telovadnici ali na igrišču. Za mlajše učence sami sestavljajo tudi uganke, križanke, rišejo pobarvanke in pripravljajo delovne liste z različnimi nalogami. Mlajši učenci jih težko pričakujejo in navdušeno sprejemajo. Pomočniki svoje delo opravljajo pod nadzorom mentorice in učiteljev v podaljšanem bivanju. Ob koncu šolskega leta vsak učenec pomočnik za nagrado dobi majico v svoji najljubši barvi.
• Ključne besede: pomočnik, učitelj, sodelovanje, igra, zadovoljstvo

V Podaljšano Bivanje na Welness

• Avtorji: OPB Varno in spodbudno učno okolje v, PEVEC Živa
  • PEVEC Živa: OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
• Knjiga: OPB2021 — str. 114
• Vir: SRC-2026-10-06-026
• Jezik: sl
• Povzetek: V oddelek podaljšanega bivanja učenci prihajajo po končanem pouku. Po celem dnevu pouka in usmerjenih dejavnostih velikokrat v podaljšano bivanje pridejo razdražljivi, utrujeni, miselno in čustveno nestabilni ali pa nestrpni v pričakovanju naslednje usmerjene dejavnosti. Nekateri so polni potrebe po gibanju, druženju in igri, drugi pa že komaj čakajo svoje starše in želijo le domov v sproščeno, varno in domače okolje. Tako se v oddelkih podaljšanega bivanja navadno zbere najbolj »pisana« množica otrok z najrazličnejšimi individualnimi potrebami. Razmišljala sem, da tudi tem učencem ponudim različne dejavnosti, s katerimi v čim večji meri zadostijo svoje individualne potrebe ter postanejo najboljša različica samih sebe. Program sem poimenovala kar »Wellness«. Wellness pomeni način življenja in je skupek več različnih dejavnikov, ki vplivajo na nas. Gre za krepitev telesa in duha ter zdrav način življenja. Je kombinacija fizične aktivnosti, ki jo izvajamo konstantno in tako skrbimo za zdravo telo, čuječnega prehranjevanja in uravnotežene prehrane, ki je sestavljena iz različnih lokalno pridelanih živil, ki dobro vplivajo na telo in duha, ter duševnih aktivnosti in osebne sprostitve, ki dajejo občutek izpolnjenosti, duševnega miru in sreče. S takšno organizacijo dela želim, da učenci najhitreje spoznajo, kako zelo je pomembno, da skrbijo za svoje počutje, in da lahko v veliki meri sami skrbijo zanj. Želim, da se naučijo poslušati sami sebe in si s tem dajati to, kar potrebujejo. V »Wellnessu« je velik poudarek na različnih gibalnih dejavnostih, med najpomembnejšimi je naravno gibanje. Veliko je govora o zdravi prehrani in čuječem prehranjevanjem. Misli razgibamo z raznoraznimi miselnimi in družabnimi igrami v slovenskem in angleškem jeziku. Za sproščanje in regeneracijo pa je v ospredju joga za otroke s plesnimi elementi ter zvočna meditacija v slovenskem in angleškem jeziku. Vse dejavnosti se med seboj prepletajo, dopolnjujejo in povezujejo v smiselno celoto, upoštevajoč okoliščine in pogoje dela. Bistvo pa je, da z raznovrstno in zanimivo ponudbo gibalnih, sprostitvenih in miselnih dejavnosti dosežemo skupni cilj – ta pa je srečen in zadovoljen otrok, ki se spozna do te mere, da ve, kakšna je pot do osebnega zadovoljstva.
• Abstract (EN): Pupils come to the after-school program after the final school bell. After a full day of classes and directed activities, they often arrive at the after-school program irritable, tired, mentally and emotionally unstable, or impatient waiting for the next directed activity. Some are full of the need to move, socialize and play, while others are eagerly awaiting their parents and just want to go home to a relaxed, safe and homely environment. After-school programs tend to have the most “colourful” crowd of children, with a variety of individual needs. I thought about offering these pupils different activities to meet their individual needs and become the best version of themselves. I called it »Wellness«. Wellness is a way of life and is a combination of many different factors that affect us. It is a strengthening of body and mind and a healthy way of life. It is a combination of physical activity, done consistently, to keep your body healthy. It is a combination of healthy eating and a balanced diet, made up of a variety of locally produced foods that are good for the body and mind. Finally, it is a combination of mental activities and personal relaxation that give a sense of fulfilment, peace of mind and happiness. By organising the work in this way, I want pupils to realise as quickly as possible how important it is to look after their own well-being and that they can take care of it to a large extent themselves. I want them to learn to listen to themselves and to give themselves what they need. The »Wellness« area has a strong emphasis on various exercise activities. One of the most important is natural movement. There is also a lot of talk about healthy eating and mindful eating. We use a variety of mind games and board games in Slovenian and English to stimulate our minds. For relaxation and regeneration, there is yoga for children with dance elements as well as sound and mindfulness meditation in Slovenian and English. All activities are complementary and integrated into a meaningful whole, considering the circumstances and working conditions. But the point is to reach a common goal through a diverse and interesting range of physical, relaxing and mindful activities. The happy and contented child is the one who knows himself enough to know the path to personal contentment.
• Ključne besede: naravno gibanje, sprostitev, zdravje, čuječnost, harmonija, rast, razvoj. WELLNESS – AFTER-SCHOOL PROGRAM ACTIVITY

V vrtcu se igrate, v šoli se učite

• Avtorji: SEVER BOROVNIK Vesna
  • SEVER BOROVNIK Vesna: Vrtci Brezovica
• Knjiga: VVZ2020 — str. 147
• Vir: SRC-2026-09-30-017
• Jezik: sl
• Povzetek: V vrtcu sem zaposlena kot vzgojiteljica predšolskih otrok. Opravljala sem tudi delo druge učiteljice v prvem razredu in učiteljice v podaljšanem bivanju. S tem se mi je ponudila možnost vpogleda v šolski sistem. Na osnovi lastnih izkušenj in prakse, izmenjavi mnenj s strokovnimi kolegicami, zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, že nekaj časa iščem vzporednice, povezave, hkrati pa opažam številne razlike med načinom dela v vrtcu in šoli. Se v vrtcu otroci res samo igrajo, v šoli pa le učijo? Koliko svobode v načrtovanju dopušča vrtčevski Kurikulum in kaj vse zapovedujejo šolski učni načrti? Smo po načinu dela, razmišljanju, rezultatih na dveh različnih bregovih, gre za dva različna svetova ali obstaja most med eno in drugo vzgojno-izobraževalno inštitucijo?
• Ključne besede: vrtec, šola, igra, učenje, sodelovanje

V vrtincu znanja

• Avtorji: GRDADOLNIK Vanja
  • GRDADOLNIK Vanja: Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju, Vrtec Vrtiljak
• Knjiga: VVZ2014 — str. 85
• Vir: SRC-2026-09-30-011
• Jezik: sl
• Povzetek: načrtovanje, priprava ter izvedba dejavnosti zahtevajo različne veščine in spretnosti, ki jih je potrebno nenehno izpopolnjevati. Zanimanje otrok za posamezne vede in specifična znanja zahteva permanentno izobraževanje vzgojiteljev, saj lahko le tako kvalitetno oblikujemo učno-vzgojno okolje in zadovoljimo potrebo po raziskovanju otrok v predšolski dobi. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v klasične oddelke vrtca pa od strokovnih delavcev zahteva širša specifična znanja, ki jih v času svojega šolanja niso imeli možnost pridobiti. Slednje se lahko pri delu posameznika izkaže kot velika ovira oziroma izziv za pridobivanje novih veščin. Pri tem ne smemo pozabiti na vključenost vodstvenega kadra, ki lahko bistveno vpliva na kvaliteto izobraževanja strokovnih delavcev.
• Ključne besede: sposobnosti, izobraževanje, interes, kreativnost, podpora vodstva

V Vzgoji in Izobraževanju

• Avtorji: ZVIS Željeznov Seničar MIB d.o.o. Zavod
• Knjiga: PZ2016 — str. 1
• Vir: SRC-2026-10-06-001
• Jezik: sl
• Povzetek (zloženo iz besedila): Kakovost izobraževalnega sistema in prakse se preko zdravja zaposlenih v vzgoji in izo- braževanju. Eden izmed dejavnikov kakovosti je kakovostno učno okolje, ki ga ponujamo otrokom, učencem in dijakom. V učnem okolju ima pomembno vlogo psihofizično zdrav učitelj/vzgojitelj. Tega dejavnika se storilnostno naravnana družba in šolska politika premalo zavedata. Krčenje finančnih sredstev za izobraževanje, omejitev napredovanja, premajhno in- vestiranje v zdravje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter drugi varčevalni ukrepi so povzo- ročili upad ugleda učiteljevega in vzgojiteljevega poklica. Moč učiteljem/vzgojiteljem je bila zmanjšana, povečala pa se je moč drugih akterjev kot so starši in učenci/otroci/dijaki. Nemoč učiteljev/vzgojiteljev je danes eden izmed sistemskih problemov, ki se manifestira v vedenju otrok/učencev/dijakov in staršev. Kljub temu, da se v vzgojno izobraževalnih ustanovah vse bolj uveljavljajo vsebine s področja zdravega načina življenja za otroke, učence in mladostnike je še vedno pomanjkanje tovrstnih vsebin za učitelje in vzgojitelje. Otroke/učence/dijake učimo različnih strategij obvladovanja konfliktov, reševanja socialnih situacij, etičnega ravnanja, postavljamo socialna pravila ipd. Kaj pa mi, odrasli? Konferenca z naslovom Promocija zdravja v VIZ predstavlja enega izmed načinov opolno- močenja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, izmenjavi dobrih

V Čudežni Deželi

• Avtorji: ČERNE Nataša
  • ČERNE Nataša: Osnovna šola Žirovnica
• Knjiga: DM2019 — str. 293
• Vir: SRC-2026-10-07-010
• Jezik: sl
• Povzetek: Kako lahko dodatno popestrimo in obogatimo pouk tujega jezika? Kako lahko tuj jezik približamo otrokom na zanimiv in privlačen način? Kako pomagamo razbiti rutino in otroke popeljemo v svet posebnih doživetij? V prispevku je opis moje izkušnje motiviranja učencev na podlagi smiselno povezane celote: zgodba - film – pesem. Skozi umetnost pisane besede, filma in glasbe postane usvajanje jezika del izjemnega izkustva. Zgodba, ki jo poznamo, ali pa na novo spoznamo, dobi podobo na filmskem platnu. Junaki zaživijo v polnosti slike. Bogata vizualna predstava se nadgradi z glasbo oziroma z besedilom pesmi. Tako Alica iz čudežne dežele zaživi v nepozabnih citatih, filmskih presežkih in v sodobnih ritmih popevk.
• Ključne besede: zgodba, citati, film, popularna glasba

V šoli dihamo svež zrak

• Avtorji: GRUM Nina
  • GRUM Nina: Osnovna šola Karla Destovnika – Kajuha Ljubljana
• Knjiga: PZOM2019 — str. 18
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Učenci preživijo precejšen del dneva v notranjih prostorih. Na naše zdravje in počutje vplivajo številni dejavniki, ki jih sicer v prostoru ne vidimo, so pa prisotni. Zato moramo kot šola poskrbeti za kakovsten zrak v notranjih prostrih. Naš primarni cilj mora biti dobro počutje učencev, saj le takrat lahko uspešno delajo. Kot šola smo se lotili projekta, ki finančno ni zahteven, a kljub temu smo se srečali s številnimi izzivi. Hoteli smo osvestiti učitelje, učence in njihovih starše o kakovosti zraka v šolskih učilnicah in doma ter kako pomembno je pravilno prezračevanje prostorov za dobro kakovost zraka ter posledično zdravja.
• Ključne besede: kakovost zraka, prezračevanje, Češke

V Šoli NAJ NE Zmanjka Časa za Veselje, Smeh in Sanje

• Avtorji: REDENŠEK Patricija
  • REDENŠEK Patricija: OŠ Sava Kladnika Sevnica
• Knjiga: DM2021 — str. 98
• Vir: SRC-2026-10-07-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Vsak učitelj se v svoji karieri sooča s problemom, kako čim bolj učinkovito in dolgotrajno motivirati učence, ki jih poučuje. S svojim ravnanjem in osebnostnimi lastnostmi k temu bistveno pripomore. Kako v razredu vzpostaviti ugodno vzdušje, ki pozitivno vpliva na medsebojno zaupanje, vzajemno naklonjenost, delovno vnemo, vztrajnost, je žal velikokrat uganka, s katero so mora vsak učitelj spoprijeti sam. Najhitreje jo vzpostavi učinkovit učitelj, ki se zanima tako za učence kot tudi za snov, ki jo poučuje. Učitelj se v oddelku veliko pogovarja in malo predava. Učenci so v pogovoru z njim sproščeni. Učenci prav tako cenijo učitelje, ki se trudijo biti zabavni. Da bi ohranili njihovo zanimanje, učitelji poskušajo v pouk vnašati humor, raznolikost in dramatičnost. Recepta, kako postati zabaven, ni. Vsak učitelj mora poiskati svoj način, torej pot, da ga učenci vključijo v svoj svet. Vzpostavitev odnosa učitelj – učenec je ključna za razredno motivacijo. Pot do vzpostavitve omenjenega odnosa poteka preko spoznanja, zaupanja in doslednosti. Prispevek, ki je pred vami, naj vam služi kot spodbuda, vodilo ali pripomoček, v katerem lahko v vsakem trenutku najdete tisto, kar potrebujete – navdih, idejo ali le nov pogled na izzive za delo v oddelčni skupnosti.
• Abstract (EN): Every teacher in his/her career is faced with the problem how to motivate the students they teach as effectively and long-term as possible. He contributes significantly to this with his own behavior and personality traits. In order to create a favorable atmosphere in the classroom, which has a positive effect on mutual trust, mutual affection, work zeal, perseverance, it is unfortunately often a riddle that each teacher has to deal with on his own. It is most quickly established by an effective teacher who is interested in both the students and the subject being taught. The teacher discusses a lot in the classroom and lectures a little. The students are relaxed in conversation with him. Pupils also appreciate teachers who try to be fun. To maintain their interest, teachers try to implement humor, diversity and drama into the lessons. There is no recipe how to become fun. Every teacher must find his own way, that is, the way for students to include him in their world. Establishing a teacher-student relationship is key to class motivation. The path to establishing this relationship is through knowledge, trust and consistency. The contribution in front of you should serve as an incentive, a guide or a tool in which you can find what you need at any time - inspiration, idea or just a new look at the challenges of working in the class community.
• Key words (EN): motivacija, razredna klima, humor, igra, LAUGHTER AND DREAMS

Vadba Moči in Gibljivosti za Izboljšanje Telesne Drže z Uporabo Trenažerja Gyrotonic®

• Avtorji: DOLENC Tiana, ŠIFRAR Tina
  • DOLENC Tiana: III. Gimnazija Maribor, Slovenija
  • ŠIFRAR Tina: Gyrotonic® studio Ljubljana Center, Slovenija
• Knjiga: IP2023 — str. 371
• Vir: SRC-2026-10-07-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Glavni cilj prispevka je bil predstaviti pomen vadbe moči in gibljivosti za izboljšanje telesne drže. Raziskave kažejo, da ljudje vedno več časa preživimo sede, tako v šolah, službah kot v prostem času. Posledično izgubljamo moč in gibljivost v določenih delih telesa, kar lahko vodi v številne zdravstvene težave, bolečine in obrabe. Izguba gibljivosti in moči v predelu hrbtenice se odraža kot slabša gibalna učinkovitost v vsakdanjem življenju, številni pa se soočajo tudi z bolečinami v predelu vratu, ramen in križa. Vadba na trenažerju Gyrotonic® pozitivno vpliva na razvoj več gibalnih sposobnosti ter posledično na preprečevanje in lajšanje bolečin v različnih sklepih. V prispevku smo opisali značilnosti tovrstne vadbe in njene učinke na telo. Slikovno in besedno smo predstavili ključne vaje za izboljšanje moči (stabilnosti) ter gibljivosti (raztegljivosti) na napravah Gyrotonic® ter posledično za popravljanje telesne drže in odpravljanje bolečin.
• Abstract (EN): The main goal of the article was to present the importance of strength and mobility training for improving body posture. Researches show that people spend more and more time in sitting position, whether at school, work or leisure. As a result, we lose strength and mobility in certain parts of the body, which could lead to a number of health problems and pain. A loss of mobility and strength in the spine results in poorer mobility in everyday life, many people also experience pain in the neck, shoulders and lower back. Exercising on the Gyrotonic® trainer has a positive effect on the development of multiple motor skills and as a result on the prevention and relief of pain in various joints. In this article we described the characteristics of this type of exercise and its effects on the body. We presented the key exercises to improve strength (stability) and mobility (flexibility) on the Gyrotonic® trainer and consequently for correcting body posture and eliminating pain.
• Ključne besede: Gyrotonic® naprave, vadba, bolečine v predelu hrbtenice, sedenje

Vadba Osnovnih Elementov Čuječnosti v Okviru Razredne URE

• Avtorji: OTTO Sanja
  • OTTO Sanja: Osnovna šola Šalek, Slovenija
• Knjiga: PZOM2024 — str. 219
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Učenci se vsak dan srečujejo s široko paleto nalog, ki jim prinaša obilico naporov in stresa, kar v njihovem telesu posledično povzroča nemir. Tako v poplavi vseh obveznosti, ki jih prinaša tempo sodobnega življenja, pozabljajo na bistvo, t. j. nase oziroma na delovanje svojega telesa. Pomembno je, da se znajo ustaviti in se zazreti vase oziroma si prisluhniti. V osnovi so bolj čuječi kot odrasli, kljub vsemu pa potrebujejo učiteljevo usmerjanje, da svojo sposobnost čuječnosti še dodatno okrepijo. Z urjenjem čuječnosti učence opolnomočimo, da so le-ti bolj učinkovito osredotočeni na učno snov in lažje prepoznavajo ter uravnavajo svoja čustva. S tem pa pripomoremo tudi k razvijanju pozitivne samopodobe mladostnikov v učnem procesu. V prispevku bodo predstavljene vaje čuječnosti, ki se izvajajo v okviru razrednih ur. Izpostavljeni bodo tudi odzivi učencev (kakšno je njihovo počutje med in po izvajanju vaj, kaj so pridobili …)
• Abstract (EN): Every day students are faced with a wide range of tasks, which leaves to stress and disorder in their bodies. In their daily tasks, connected with fast and modern living, they forget about the most important, themselves and on their collaboration between body and mind functions. It is important, that they know how to stop and look at themselves or listen to themselves. Basically, they are more mindful than adults, but despite everything, they need the teacher’s guidance to further strengthen their mindfulness. With mindfulness training, students are more focused on their learning material and they can more easily recognize and regulate their emotions. This also helps to develop a positive self-image of young people in the learning process. In the article mindfulness exercises, that are carried out in class meetings, are presented. Student’s reactions will also be highlighted (how they feel during and after the exercises, what they have gained …)
• Ključne besede: čuječnost, učenec, učitelj

Vadba Zaposlenih in Skrb za Njihovo Psihofizično Zdravje

• Avtorji: ŠTORMAN Gregor
  • ŠTORMAN Gregor: OŠ Šempeter v Savinjski dolini, Slovenija
• Knjiga: PZ2023 — str. 67
• Vir: SRC-2026-10-06-008
• Jezik: sl
• Povzetek: Za dobro počutje nas zaposlenih je zelo pomembno, da se ukvarjamo z aktivnostmi, ki nas veselijo, pa tudi, da se družimo z ljudmi, med katerimi se dobro počutimo. Dejstvo je, da s sodelavci preživimo večji del dneva, zato so zelo pomembna tudi različna družabna srečanja in skupno aktivno preživljanje prostega časa. V kolektivu zaposlenih na naši šoli vlada prijetno razpoloženje, zato smo ustanovili ekipo »dobre volje«. Vodje smo izpeljali že veliko dogodkov in projektov, ki so predstavljeni v prvem delu referata: kolesarski projekt »Skoči na kolo«, team building v kampu Menina, tradicionalne tekme v odbojki med učitelji in učenci, tekaški in pohodni maratoni, »minuta za zdravje«, različni pohodi ter neformalna druženja v šoli in v lokalnih naravnih znamenitostih. Pri sodelavcih sem skušal ugotoviti, ali bi se udeležili športne vadbe pred poukom in kakšen vpliv bi imela takšna vadba na njih. Ugotovil sem, da ima tovrstna vadba pozitiven vpliv na psihofizično počutje zaposlenih, saj so vsi udeleženci menili, da jih je jutranje gibanje sprostilo in napolnilo z novo energijo ter so zato lažje premagovali stres na delovnem mestu. Če želimo, da imamo tako na delovnem mestu in izven njega kvalitetno življenje, v katerem resnično uživamo, moramo za to poskrbeti predvsem sami. Te ugotovitve sem predstavil v drugem delu referata.
• Abstract (EN): It is essential for our well-being as employees that we participate in activities that make us joyful and to socialize with individuals with whom we feel comfortable. We spend the majority of the day with our coworkers, therefore diverse social gatherings and active leisure time together are equally crucial. We have developed a team “dobre volje” because there is a positive atmosphere among our school’s personnel. The leaders have already carried out a number of events and projects, which are described in the first section of this paper: the cycling project “Jump on a bike”, team building in the Menina camp, traditional volleyball matches between teachers and students, running and walking marathons, “a minute for health,” as well as various hikes and informal gatherings at school and in local natural areas. I questioned my colleagues whether they would join in pre-class sports training and what effect such exercise would have on them.I discovered that this form of exercise has a positive effect on the psychophysical well-being of employees, since all participants felt that the morning exercise calmed and energized them, making it easier to manage stress at work. If we want a life that we truly like both in and out of the job, we must take responsibility for it. These findings were provided in the second section of the paper.
• Key words (EN): jutranja vadba, minuta za zdravje, promocija gibanja

Vagusni Živec: Smernice za Učinkovito Samoregulacijo

• Avtorji: DOLENC Ema, LEVCA Center Janeza
  • DOLENC Ema: Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: PZ2026 — str. 68
• Vir: SRC-2026-10-06-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Članek obravnava povezavo med stresom, živčnim sistemom in možnostmi samoregulacije. Namen prispevka je raziskati, kako lahko posameznik z razumevanjem delovanja avtonomnega živčnega sistema in vagusnega živca izboljša svojo sposobnost soočanja s stresom. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni mehanizmi stresnega odziva ter vloga ventralnega vagusa pri občutku varnosti, socialni povezanosti in čustveni stabilnosti. Navedene so aktivnosti za krepitev vagalnega tonusa: zavestno dihanje, telesna aktivnost, izpostavljanje hladu, ustrezna prehrana, kakovosten spanec, socialna povezanost in tehnike zaznavanja telesnih občutkov. Empirični del temelji na neformalni študiji primera. Avtorica je štiri tedne postopno uvajala različne prakse za uravnavanje živčnega sistema ter svoje psihofizično počutje spremljala z metodo samoopazovanja in zapisovanjem v dnevnik. Rezultati kažejo izboljšanje kakovosti spanja, večjo raven energije ter zmanjšanje telesnih in čustvenih znakov stresa. Redne prakse samoregulacije lahko pomembno prispevajo k večjemu psihofizičnemu ravnovesju ter boljši odpornosti na stres.
• Abstract (EN): The article explores the relationship between stress, the nervous system, and possibilities for selfregulation. The aim of the article is to examine how understanding the functioning of the autonomic nervous system and the vagus nerve can help individuals improve their ability to cope with stress. The theoretical part presents the basic mechanisms of the stress response and the role of the ventral vagus in creating a sense of safety, social connection, and emotional stability. Listed are activities for strengthening vagal tone, such as conscious breathing, physical activity, cold exposure, appropriate nutrition, quality sleep, positive social interaction, and techniques for sensing bodily experiences. The empirical part is based on an informal case study. Over a four-week period, the author gradually introduced various practices aimed at regulating the nervous system and monitored her psychophysical state through self-observation and reflective journaling. The results indicate improvements in sleep quality, higher energy levels, and a reduction in physical and emotional signs of stress. The regular practices can contribute significantly to greater psychophysical balance and improved resilience to stress.
• Ključne besede: vagusni živec, stres, samoregulacija, študija primera

Vaja Petih Elementov - Krepitev Telesnega in Duševnega Ravnovesja v Šolskem Okolju

• Avtorji: VIDMAR Nadica
  • VIDMAR Nadica: Šolski center Nova Gorica, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 228
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: V seminarski nalogi predstavljam Vajo petih elementov, ki izhaja iz starodavne kitajske vadbe tai ji shibashi. Učinkovita gibalna vaja je lahko rešitev za izzive, kot so utrujenost, pomanjkanje koncentracije in stres, ki jih pred učitelje in učence postavlja sodobno šolsko okolje. Zasnovana je na načelih usklajevanja telesa, uma in dihanja, je enostavna za učenje in primerna za vse starostne skupine. Njena izvedba združuje nežno gibanje, nadzorovano dihanje in vizualizacijo barv, kar prispeva k izboljšanju telesnega in duševnega počutja, stimulaciji vitalne energije (qi) ter spodbujanju osebnostne rasti. Namen Vaje petih elementov v šoli je prekinitev monotonosti šolskega dne, zmanjšanje nemira, izboljšanje razpoloženja in koncentracije ter preprečevanje zdravstvenih težav, povezanih z dolgotrajnim sedenjem. Besedilo podrobno opiše posamezne elemente vaje in njihove energetske in terapevtske učinke ter poda metodični postopek za njeno učenje in vključitev v šolsko prakso, s poudarkom na njenem potencialu za ustvarjanje bolj sproščenega in produktivnega učnega okolja.
• Abstract (EN): In this seminar paper, I present the Five Elements Exercise, which originates from the ancient Chinese practice of Tai Ji Qigong Shibashi. This effective movement exercise can offer a solution to challenges such as fatigue, lack of concentration, and stress, which modern school environments pose for both teachers and students. It is based on the principles of harmonizing the body, mind, and breath. The exercise is simple to learn and suitable for all age groups. Its practice combines gentle movements, controlled breathing, and the visualization of colors, all of which contribute to improved physical and mental well-being, stimulation of vital energy (qi), and encouragement of personal growth. The purpose of the Five Elements Exercise in schools is to break the monotony of the school day, reduce restlessness, improve mood and concentration, and prevent health issues associated with prolonged sitting. The text provides a detailed description of each element of the exercise and their energetic and therapeutic effects, as well as a methodological approach for teaching and incorporating it into school practice. It emphasizes the exercise’s potential to create a more relaxed and productive learning environment.
• Ključne besede: Vaja petih elementov, tai ji shibashi, aktivni odmor, šola, sprostitev

Vaje in Igre za Umirjanje in Sproščanje

• Avtorji: RAMŠAK Vesna
  • RAMŠAK Vesna: OŠ Frana Roša, Celje
• Knjiga: OPB2014 — str. 92
• Vir: SRC-2026-10-06-019
• Jezik: sl
• Povzetek: V današnjem času je naravna potreba po gibanju, sprejetosti in notranjem miru pogosto zanemarjena. Vse te potrebe so pri otrocih zelo izražene in če niso zadovoljene, se to kaže na različne negativne načine. V prispevku bom opisala nekaj vaj in iger za umirjanje in sproščanje, kako jih izvajamo in kaj želimo z njimi doseči. Te vaje in igre so lahko čudovit pripomoček za relaksacijo, boljšo koncentracijo, mirnost, za spodbujanje sodelovanja in s tem dobrih medsebojnih odnosov. Večina vaj in iger je izbranih tako, da se lahko izvajajo v učilnici, v večji skupini, posebni pripomočki pa niso potrebni. Čas izvajanja prilagodimo vzdušju v razredu. Zasnovane so tako, da popestrijo, razbremenijo in olajšajo vzgojno izobraževalno delo tako učencu kot tudi učitelju.
• Ključne besede: igre, umirjanje, sproščanje, medsebojni odnosi, sodelovanje

Vaje Mobilnosti

• Avtorji: GRGIĆ Emilijan
  • GRGIĆ Emilijan: OŠ Spodnja Šiška
• Knjiga: PZ2021 — str. 18
• Vir: SRC-2026-10-06-006
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku sem definiral pojme gibljivost, mobilnost in stabilnost. Vse to vpliva na mišična neravnovesja in možnost poškodb pri posamezniku. Zanimalo me je, koliko zaposlenih na Osnovni šoli Spodnja Šiška ima bolečine v sklepih v času epidemije. Rešitev za odpravo bolečine lahko pridobimo s FMS testiranjem, ki nam pomaga najti tisti najšibkejši člen v kinetični verigi našega telesa. Odprava omejitev najšibkejših sklepov bo pomembno vplivala na naše telo, preden ga vključimo v proces vadbe, saj nam bo omogočala gibanje brez bolečin. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo vaje mobilnosti.
• Ključne besede: mobilnost, stabilnost, poškodbe, FMS

Vaje za Poslušanje in Koncentracijo

• Avtorji: ĐEKIĆ Jelena
  • ĐEKIĆ Jelena: Osnovna šola Globoko
• Knjiga: OPB2018 — str. 116
• Vir: SRC-2026-10-06-023
• Jezik: sl
• Povzetek: V enem šolskem letu poučevanja v podaljšanem bivanju sem ugotovila, da so učenci površni pri poslušanju navodil. Razvila sem alternativno strategijo, s katero poskušam izboljšati poslušanje navodil. Predstavila bom svoje izkušnje glede poslušanja navodil in koncentracije pri delanju nalog. Opisala bom, kako sem prišla do ideje za opravljanje vaj za koncentracijo in poslušanje. Prikazala bom tudi potek vaj. Sama sem zbrala nekaj vaj in hkrati tudi sestavila. Povedala bom tudi, kakšno je moje mnenje, glede izvajanja takšnih vaj. Prikazala bom tudi mnenje učencev.
• Ključne besede: vaje, koncentracija, poslušanje, vzdržljivost, reševanje, iskanje rešitev

Vaje za Stopala, Osnova za Boljšo Držo pri Mladostnikih

• Avtorji: GRŽINIČ Anja
  • GRŽINIČ Anja: Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 489
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Pravilno razvito in aktivno stopalo vpliva na stabilnost, hojo ter zmanjšuje tveganje za poškodbe in napačne vzorce drže, še posebej v obdobju mladostništva, ko telo doživlja hitre spremembe. V prispevku predstavim anatomija stopala, ki s svojo kompleksno zgradbo omogoča natančno zaznavo podlage, gibanje in amortizacijo, zato je ključno, da ga ne zanemarjamo. Razvoj stopala pri otrocih in mladostnikih je dinamičen proces, pri katerem lahko hitro rast spremljajo mišična neravnovesja in funkcionalne nepravilnosti. Neustrezna obutev, premalo gibanja in redko bosonogo gibanje lahko še dodatno poslabšajo funkcijo stopal. Pri športni vzgoji lahko omilimo slabe stopalne funkcije z izvajanjem vaj za moč, gibljivost, ravnotežje in sproščanje stopal, kar sem izvedla pri rednem pouku športne vzgoje – predvsem pred plavanjem in plesom. Ugotavljam, da izvajanje teh vaj ne zahteva veliko časa, a prinaša pomembne učinke: izboljšano zavedanje telesa, boljšo motoriko in držo pri mladostnicah. Stopala so osnova za zdravo in uravnoteženo telo, zato jih je treba krepiti in vključevati v izobraževalni proces kot del celostne skrbi za telesni razvoj mladih.
• Abstract (EN): A properly developed and active foot influences stability, gait, and reduces the risk of injury and incorrect posture patterns, especially during adolescence when the body is undergoing rapid changes. In this paper I present the anatomy of the foot, which, with its complex structure, allows for accurate ground sensing, movement and shock absorption, so it is crucial not to neglect it. Foot development in children and adolescents is a dynamic process in which rapid growth may be accompanied by muscular imbalances and functional abnormalities. Inadequate footwear, lack of exercise, and infrequent barefoot walking can further impair foot function. In physical education, poor foot function can be minimized by performing strength, flexibility, and balance exercises, as well as foot relaxation, which I have also implemented in regular physical education classes – especially before swimming and dance. I find that doing these exercises does not require much time, but has important effects: improved body awareness, better motor skills and posture in adolescent girls. The feet are the foundation of a healthy and balanced body, so they need to be strengthened and included in the educational process as part of a holistic approach to the physical development of young people.
• Ključne besede: vaje za stopala, mladostniki, športna vzgoja, dobra drža

Vaje za Tekoče Branje

• Avtorji: KALAN Martina
  • KALAN Martina: Center Janeza Levca Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 284
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: V današnjem času, ko večino stvari delamo s pomočjo računalnikov in druge tehnologije, otroci v šolah še vedno veliko berejo. Branje ostaja ena izmed temeljnih spretnosti, ki močno vpliva na učencev celostni razvoj. V šoli je potrebno razvijati tekoče branje, saj učencem omogoča boljše razumevanje besedil, večjo samozavest in večjo motivacijo za učenje. V članku sem se osredotočila na pomen tekočega branja in predstavila različne dejavnosti, ki učencem pomagajo izboljšati to spretnost. Pri delu sem se posluževala tudi sodobne tehnologije, ki lahko učenje branja naredi bolj privlačno in učinkovito. V okviru raziskovanja sem v razredu izvedla test tekočega branja, ki je pokazal ugotovitve o napredku učencev.
• Abstract (EN): In today’s world, when most things are mostly done with the help of computers and other technologies, children still read a lot in schools. Reading remains one of the fundamental skills that greatly influence a student’s overall development. It is necessary to develop reading fluency in school, as it allows students to better understand texts, increase self-confidence and increase motivation to learn. In the article, I focused on the importance of reading fluency and presented various activities that help students improve this skill. In my work, I also used modern technologies that can make learning to read more attractive and effective. As part of my research, I conducted a reading fluency test in the classroom, which showed findings about the progress of students.
• Key words (EN): branje, tekoče branje, dejavnosti EXERCISES FOR FLUENT READING

Vaje Zaupanja in Povezovanja Učencev pri Urah Športa

• Avtorji: POŽAR Polona
  • POŽAR Polona: Osnovna šola Prestranek, Slovenija
• Knjiga: DM2025 — str. 313
• Vir: SRC-2026-10-07-015
• Jezik: sl
• Povzetek: Članek predstavlja dejavnosti, ki jih lahko pri predmetu šport uporabimo za spodbujanje medsebojnega zaupanja, sodelovanja in izboljšanja razredne klime. Predstavljene vaje vključujejo različne oblike akrojoge, nošenja, skupinskih piramid ter iger, ki zahtevajo sodelovanje celotne skupine. Vaje so primerne za različna starostna obdobja, izvajajo pa se v parih ali skupinah. S pomočjo takšnih vaj učenci razvijajo gibalne in funkcionalne sposobnosti, hkrati pa krepijo socialne veščine, kot so sodelovanje, komunikacija in medsebojno spoštovanje. Vaje spodbujajo timsko delo, učinkovito komunikacijo ter skupno reševanje nalog. Učencem predstavljajo prijetno in motivacijsko izkušnjo, pri kateri se sprostijo in hkrati učijo. Skozi timsko delo, komunikacijo in skupno iskanje rešitev učenci razvijajo občutek pripadnosti in medsebojnega zaupanja. Tako oblikujemo varno učno okolje, ki spodbuja celostni razvoj učencev – tako na telesnem kot socialnem področju.
• Key words (EN): trust, cooperation, communication, positive classroom climate, safe and supportive learning environment, physical education

Valentina Hosnjak, mag. prim. educ., Osnovna škola Petrijanec, Petrijanec, Hrvatska

• Avtorji: BELŠČAK Jasminka
  • BELŠČAK Jasminka: Osnovna škola Petrijanec, Petrijanec, Hrvatska
• Knjiga: DM2024 — str. 521
• Vir: SRC-2026-10-07-014
• Jezik: hr
• Povzetek: Okruženi smo umjetnošću koja je sastavni dio našeg života. Umjetnost je podijeljena u devet vrsta: slika, glazba, arhitektura, film, ples, strip, drama, književnost, kiparstvo. Umjetnici posjeduju karakteristike poput maštovitosti, originalnosti, kreativnosti, ambicije što su ujedno i neke od karakteristika koje želimo razviti kod svojih učenika, ali i kod sebe - učitelja. Iako nismo svi prepoznati kao umjetnici, to ne znači da se u svima nama ne skriva umjetnik. GenUI nam može pomoći u kreiranju umjetničkih djela koja se mogu koristiti za prikaz sadržaja svih nastavnih predmeta. Dostupnost i uporaba GenUI može potaknuti učenike na korištenje istih kako bi jednostavno i bez previše truda napravili svoje zadatke. Opisani su neki primjeri uporabe GenUI u nastavi, ali i osnovne etičke smjernice vezane uz to te osnovni načini prepoznavanja jednostavnih generiranih radova poput teksta ili slika kreiranih pomoću GenUI.
• Abstract (EN): We are surrounded by art, which is an integral part of our lives. Art is divided into nine types: painting, music, architecture, film, dance, comics, drama, literature, sculpture. Artists possess characteristics such as imagination, originality, creativity, ambition, which are also some of the characteristics that we want to develop in our students, but also in ourselves - teachers. Although not all of us are recognized as artists, it does not mean that there is no artist hidden in all of us. GenAI can help us create artwork that can be used to display the content of any school subject. The availability and use of GenAI can encourage students to use it to do their tasks easily and without too much effort. Some examples of the use of GenUI in teaching are described, as well as basic ethical guidelines related to it, and basic ways of recognizing simple generated works such as text or images created using GenAI.
• Key words (EN): metodika nastave, generativna umjetna inteligencija (GenUI), prepoznavanje generiranih umjetničkih djela

Vanjska Učionica – Zajedničko Mjesto za Učenje i Slobodno Vrijeme

• Avtorji: ŠPEGLIĆ Blanka, VRANIĆ Maja Knez
  • ŠPEGLIĆ Blanka: OŠ Vladimir Nazor Pisarovina, Pisarovina, Hrvatska
  • VRANIĆ Maja Knez: OŠ Vladimir Nazor Pisarovina, Pisarovina, Hrvatska
• Knjiga: PZOM2026 — str. 919
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: hr
• Povzetek: OŠ „Vladimir Nazor“ Pisarovina često surađuje s lokalnom zajednicom. Jedan od primjera uspješnijih suradnji s Udrugom LAG Vallis Colapis rezultirao je uređenjem vanjske učionice – prostora za učenje, igru i slobodno vrijeme. Najvažniju ulogu u uređenju imali su učenici koji su volonterskim radom osmislili akciju uređenja i uredili vanjski prostor. U ovu korisnu akciju uključili su se i roditelji naših učenika te nekoliko lokalnih poduzetnika i turistički ured Pisarovina. THE OUTDOOR CLASSROOM – A COMMUNITY PLACE FOR LEARNING AND FREE TIME
• Abstract (EN): Elementary School “Vladimir Nazor” Pisarovina often collaborates with the local community. One of the examples of more successful collaborations with the Association LAG Vallis Colapis resulted in the arrangement of an outdoor classroom - a space for learning, playing and free time. The most important role in the arrangement was played by the students who, through volunteer work, designed the arrangement action and arranged the outdoor space. The parents of our students, several local entrepreneurs and the Pisarovina tourist office also joined in this useful action. Uvod Volontiranje u školi ima važnu ulogu u cjelovitom razvoju učenika jer im omogućuje aktivno sudjelovanje u životu zajednice te razvijanje odgovornosti, empatije i suradničkih vještina. Takav oblik učenja nadilazi okvire klasične nastave jer učenike stavlja u stvarne situacije u kojima mogu primijeniti stečena znanja i razvijati osobne kompetencije. Školski volonterski klub osnovan je kroz sudjelovanje OŠ „Vladimir Nazor“ Pisarovina u projektu Škola volonterstva. Nositelj projekta lokalna je Udruga LAG Vallis Colapis. Tijekom provedbe projekta volonteri Udruge u našoj su školi održali dva seta radionica za zainteresirane učenike. U prvom setu upoznali su učenike s osnovnim pojmovima u volontiranju te načinima aktivnog sudjelovanja u zajednici kroz volontiranje. Nakon teorijskog dijela učenici su davali prijedloge što bi svojim volonterskim angažmanom promijenili u životu škole. Važan dio na radionicama bio je osvještavanje konkretnih mogućnosti ostvarivanja planiranih aktivnosti. Učenici su morali iznositi prijedloge u kojima su njihovi planovi ostvarivi To je značilo da moraju razmišljati o različitim aspektima i koracima ostvarivanja kao što je vrijeme potrebno za određeni posao, radna snaga, financije i važnost koju će ta aktivnost imati za školsku zajednicu. Od ideje do realizacije – volonteri u akciji Na drugom setu radionica započelo je konkretno planiranje volonterskih aktivnosti. Sve ideje bilo su isključivo učeničke. Podijeljeni u grupe, učenici su izlagali svoje ideje, a ostali učenici raspravljali su o izvedivosti i isplativosti te važnosti određene ideje za ostatak učenika u školi. Ubrzo su se svi složili da bi željeli imati ljepši okoliš oko škole te da bi mogli urediti prostor gdje bi mogli boraviti nakon nastave, a dok čekaju školski prijevoz jer su velika većina naših učenika putnici i odlaze kućama prema rasporedu prijevoza, a ne kada završe s obvezama. Oko naše škole postoji velika zelena površina, te su na jednom dijelu postavljene ljuljačke, klackalice i vrtuljak. Sve sprave bile su već prilično oronule, a nedostajala su mjesta za sjedenje. Učenici su osmislili plan koji je uključivao obnovu postojećih sprava, postavljanje drvenog stola i klupa za sjedenje ispod postojećih stabala te izradu cvjetnjaka na otvorenom dijelu livade, a volonterske aktivnosti obuhvaćale su planiranje i organizaciju rada, pripremne radove poput brušenja i bojanja, uređenje prostora te sadnju biljaka i oblikovanje okoliša. Za sve radove od udruge su kroz projekt učenici su imali budžet od 500 eura. To je bilo daleko premalo za sve planirane aktivnosti pa su odlučili obratiti se obrtnicima u lokalnoj zajednici i roditeljima koji su prepoznali dobru ideju i podržali mlade volontere. Drvene klupe i stol od iskorištenih paleta izradio je otac jednog učenika koji je po zanimanju stolar. Za cvjetnjak su bile potrebne automobilske gume. Njih su nabavili od lokalnog automehaničara. Boju, kistove i brusni papir također su bili donirani. Obratili smo se i lokalnoj šumariji od kojih smo dobili dvadeset panjeva koji su postali stolci. Od novca u budžetu kupljen je malč za prekrivanje, zemlja za cvjetnjak tla te ljuljačke koje su se postavile na postojeće okvire. Nakon detaljno razrađenog plana, gotovo svaki slobodni trenutak učenici su radili na pripremnim radovima. Automobilske gume obojane su vedrim bojama, a spravama je skinuta stara boja i izbrusile su se kako bi bile spremne za novi izgled. Kako su se radovi oko škole odvijali, sve je više učenika bilo zainteresirano te su se dobrovoljno uključivali i pomagali. Suradnja i zajedništvo Naša velika završna školska akcija prijavljena je kao dio manifestacije Hrvatska volontira. Na dan te velike akcije, putem školske web stranice, pozvali smo sve zainteresirane da se uključe na bilo koji način koji ima odgovara: nanosila se završna boja na sprave, brusili su se i bojili stol i klupe, obojane gume punile su se zemljom te se u njih sadilo cvijeće i sijalo začinsko bilje, postavili su se panjevi i malč u za to ograđeni dio. U akciju se odazvalo sedamdesetak učenika, desetak učitelja, a došle su i mame učenika s kolačima u rukama. Vanjska učionica povezala je naše učenike različitih razreda, roditelje, učenike i lokalni zajednicu. Iz cijele akcije proizašle su i neke dobrobiti koje nisu ni bile planirane, kao što je korištenje recikliranog materijala za izradu cvijetnjaka i klupa. Učenici su stvorili prijateljstva družeći se s mlađima ili starijima od sebe što inače ne čine. Puno vremena proveli smo boraveći na svježem zraku, u prirodi, bez mobitela ili drugih ekrana koji nas međusobno otuđuju. Kao dio provedbe projekta, za učenike koji su sudjelovali na svim radionicama i u završnoj akciji, organiziran je posjet volonterskom centru u Kuterevu gdje volonteri vode utočište za medvjede koji iz raznih razloga ne bi mogli preživjeti samostalno u divljini. U centru su razgovarali s osnivačem i voditeljem koji ima je objasnio način funkcioniranja volonterskih udruga, postupak osnivanja i koje se dobrobiti za zajednicu i pojedinca mogu ostvariti aktivnim sudjelovanjem u društvu. Nakon toga učenici su u pratnji volontera obišli utočište i razgovarali o tome kako izgleda svakodnevica jednog volontera u utočištu. Imali smo sreću jer su medvjedi bili jako raspoloženi za vrijeme našeg posjeta pa smo vidjeli kako se hrvaju, kupaju u bazenu i hrane. Školski volonterski klub nastavio je rad te su ove godine učenici uključeni u druge projekte. Uloga volonterskog rada u učenju Sudjelovanjem u projektu učenici su razvijali niz ključnih kompetencija koje nisu uobičajene školske aktivnosti. Kroz planiranje i provedbu volonterskih zadataka jačali su organizacijske i komunikacijske vještine, učili kako jasno iznositi ideje, dogovarati se i surađivati s drugima. Istodobno su razvijali sposobnost donošenja odluka, preuzimali odgovornost za zadatke te gradili samostalnost u radu. Posebno je bio naglašen timski rad, pri čemu su učenici učili uvažavati različita mišljenja, pomagati jedni drugima i zajednički dolaziti do rješenja. Iskustveno učenje omogućilo im je povezivanje teorijskih znanja s praktičnim radom. Vidljivi i opipljivi rezultati njihova rada, poput uređenog prostora, dodatno su ih motivirali te im pružili osjećaj postignuća i ponosa. Projekt je također imao važnu ulogu u razvoju ekološke svijesti. Korištenjem recikliranih materijala i brigom o uređenju okoliša učenici su osvijestili važnost očuvanja prirode, odgovornog odnosa prema resursima i održivog načina života, što predstavlja važan temelj za njihovo buduće djelovanje u zajednici. Rezultat – prostor koji živi Obnovljena vanjska učionica danas je funkcionalan i višestruko iskoristiv prostor koji koriste učenici svih razreda. U njemu se redovito održavaju nastavni sati različitih predmeta, radionice, projektne aktivnosti, ali i slobodne aktivnosti učenika tijekom odmora ili nakon nastave. Prostor je osmišljen tako da potiče učenje na otvorenom, boravak u prirodi i neformalno druženje, čime doprinosi ugodnijem i poticajnijem školskom okruženju. Osim svoje praktične vrijednosti, ovaj prostor ima i snažnu simboličku dimenziju. On predstavlja rezultat zajedničkog truda, zalaganja i angažmana učenika koji su vlastitim idejama i radom sudjelovali u njegovu nastanku. Učenici su imali priliku vidjeti kako se njihov doprinos pretvara u konkretan i trajan rezultat, što dodatno osnažuje osjećaj ponosa i pripadnosti školi. Vanjska učionica ujedno je primjer kako aktivno sudjelovanje učenika može dovesti do stvarnih promjena u školskom okruženju. Kroz ovaj projekt učenici su naučili da svojim angažmanom mogu utjecati na kvalitetu prostora u kojem borave, ali i na odnose unutar školske zajednice. Takva iskustva potiču ih na daljnje uključivanje u slične inicijative te ih oblikuju u odgovorne, aktivne i osviještene članove društva. Zaključak Volontiranje učenika u školskim aktivnostima pokazalo se kao snažan alat osobnog rasta i cjelovitog razvoja mladih. Kroz sudjelovanje u projektu „Škola volonterstva“ učenici su doprinijeli svojoj školi i lokalnoj zajednici te istodobno razvijali svijest o vlastitim sposobnostima, odgovornosti i ulozi koju imaju u društvu. Iskustva stečena volontiranjem omogućila su im da uče kroz stvarne situacije, suoče se s izazovima i osjete zadovoljstvo postignutog zajedničkog cilja. Projekt je također potaknuo učenike na promišljanje o vrijednostima poput solidarnosti, inkluzije i održivog razvoja. Kroz brigu o zajedničkom prostoru i okolišu, učenici su razvijali empatiju i razumijevanje potreba drugih. Takva iskustva imaju dugoročan učinak jer oblikuju stavove i navike koje učenici prenose i izvan školskog okruženja. Školsko volontiranje važan je dio odgoja mladih za odgovorno i aktivno građanstvo. Projekti poput ovog ostavljaju trajni trag u razvoju učenika jer ih potiču da prepoznaju vlastitu snagu u mijenjanju zajednice nabolje. Upravo kroz takva iskustva učenici odrastaju u empatične, samosvjesne i društveno odgovorne osobe, spremne aktivno sudjelovati u životu zajednice.

Varna Navezanost

• Avtorji: ZVER Daša Vukašinović
  • ZVER Daša Vukašinović: OŠ Dragomelj, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 73
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Temelji našega psihofizičnega zdravja se začnejo graditi v našem najzgodnejšem obdobju. Naše prvo psihološko rojstvo je trenutek, ko se dotaknemo in povežemo z mamo. Osnovni predpogoj, da se razvijemo v zadovoljno in izpolnjeno osebo, je kvaliteten odnos s primarnim skrbnikom. Otrok, ki ima varno navezanost, se razvije v osebo, ki ima pozitivno mnenje o sebi in uspe zgraditi notranje jedro nadzora, ki je ključni dejavnik za uspešno spoprijemanje s težavami, ki jih prinaša življenje. Varen v kontaktu je mini projekt, ki je nastal spontano, ko sem otroke opazovala med poukom, v času odmora, med uro dodatne strokovne pomoči, med oddelčno skupnostjo, skratka v času, ki ga preživijo v šoli. V šoli namreč opažamo, da so otroci vedno bolj nemirni, odtujeni od svojih občutkov in čustev, oddvojeni od teles, razdraženi, nestrpni, težko uravnavajo svoja čustva, v večini ne zaznajo svojega osebnega prostora ter posledično ne spoštujejo osebnega prostora drugih. Zanimalo me je, koliko je to duševno stanje povezano s prisotnostjo ali odsotnostjo občutka varnosti, kaj za njih pomeni varen kontakt, komu lahko zaupajo, ko so v stiski. Projekt je še v teku. Varen kontakt je pri otrocih ključen za njihov čustveni, socialni in telesni razvoj. Da se otrok počuti varnega, potrebuje zanesljivost, prisotnost, pozitivno čustveno podporo, fizično bližino, doslednost in stabilnost (rutino) odraslih oseb.
• Abstract (EN): The foundations of our psychophysical health begin to form in the prenatal period. Our first psychological birth happens the moment a baby touches and connects with its mother. The essential precondition for developing into a content and fulfilled person lies in a quality relationship with the primary caregiver. A child who establishes a secure attachment develops into a person with a positive self-esteem and manages to build an internal locus of control, which is a key factor in successfully coping with the challenges that life brings. “We are secure through contact” is a mini-project that originated spontaneously when I observed children during classes, breaks, extra remedial sessions and during group activities - in short, during the time they spend at school. I’ve noticed that children are increasingly restless, disconnected from their feelings and emotions, detached from their bodies, irritable, impatient, have difficulty regulating their emotions, often fail to perceive their own personal space, and consequently do not respect the personal space of others. I became interested in how much this mental state is connected with the presence or absence of their percieved sense of security, what secure contact means for them, and whom they can trust when they are in distress. Secure contact is crucial for children’s emotional, social, and physical development. For a child to feel safe, they need reliability, presence, positive emotional support, physical closeness, consistency, and stability (routine) from adults.
• Ključne besede: občutek varnosti, varna navezanost, čustvena usklajenost, spoštovanje osebnih meja, zavedanje telesa, regulacija čustev, zaupanje in jasna komunikacija. SECURE ATTACHMENT

Varni, močni, svobodni – preventiva zlorabe otrok

• Avtorji: STIPANOVIČ Anja
  • STIPANOVIČ Anja: Kranjski vrtci, Kranj
• Knjiga: VVZ2018 — str. 278
• Vir: SRC-2026-09-30-015
• Jezik: sl
• Povzetek: Nasilje v družini, med partnerjema, med sovrstniki je običajno dolgotrajno, se razvija, najprej je zabrisano in se ne vidi, kam vodi neko ravnanje. Storilci pogosto najdejo izgovor v tem, da so otroci nemogoči, skratka iščejo vzroke drugje, ne prevzamejo odgovornosti za svoje dejanje, žrtve pa velikokrat, na nezavedni ravni, prevzamejo odgovornost nase. Osnovni cilj preventive je, da otrokom predstavimo dejstva glede nasilja, zlorabe in jih okrepimo za samozaščitno ravnanje, da jim uspe iti stran, se jim uspe postaviti se zase, da povedo o nasilju odraslih, ki jim zaupajo. V našem vrtcu v predšolskih skupinah sistematično izvajamo primarno preventivni program, katerega osnovni cilj je krepiti zaščitne dejavnike otrok. Tako delujemo proaktivno s ciljem, da bi se otroci in mladostniki znali in zmogli zaščititi pred nasiljem, zlorabo. Osnovno sporočilo programa otrokom in odraslim je, da imajo vsi otroci pravico, da so varni, močni in svobodni.
• Ključne besede: Otrok, zloraba, preventiva, delavnice

Varno in Spodbudno Učno Okolje kot Temelj Psihofizičnega Zdravja Učencev

• Avtorji: RUBIN Mateja
  • RUBIN Mateja: OŠ Draga Kobala Maribor, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 630
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava pomen varnega in spodbudnega učnega okolja kot pomembnega dejavnika psihofizičnega zdravja učencev. Namen prispevka je evalvirati vpliv načrtno izbranih dejavnosti na razredno klimo, medosebne odnose ter počutje učencev v 3. razredu osnovne šole. Raziskovanje temelji na kvalitativnem pristopu, pri čemer so bili podatki pridobljeni z opazovanjem, refleksijo učiteljice ter spremljanjem odzivov učencev. V raziskavo je bilo vključenih 20 učencev. Izvajane dejavnosti so bile usmerjene v razvijanje socialno-čustvenih kompetenc, krepitev sodelovanja, zaupanja ter pozitivnih odnosov med učenci. Rezultati kažejo, da so dejavnosti prispevale k izboljšanju medosebnih odnosov, večji medsebojni podpori ter zmanjšanju konfliktov. Učenci so pogosteje izražali čustva na ustrezen način, povečala se je njihova vključenost in pripravljenost za sodelovanje. Ugotovitve potrjujejo, da lahko učitelj s sistematičnim in premišljenim uvajanjem socialno-čustvenih dejavnosti pomembno vpliva na oblikovanje spodbudnega učnega okolja ter s tem podpira psihofizično zdravje učencev.
• Abstract (EN): This paper addresses the importance of a safe and supportive learning environment as a key factor in students’ psychophysical well-being. The aim of the paper is to evaluate the impact of selected activities on classroom climate, interpersonal relationships, and students’ well-being in the third grade of primary school. The research is based on a qualitative approach, with data collected through observation, teacher reflection, and monitoring of students’ responses. The study involved 20 students. The implemented activities focused on developing social-emotional competencies, strengthening cooperation, trust, and positive relationships among students. The results show that the activities contributed to improved interpersonal relationships, increased mutual support, and reduced conflicts. Students expressed their emotions more appropriately, and their level of engagement and willingness to participate increased. The findings confirm that teachers can, through systematic and thoughtful implementation of social-emotional activities, influence the creation of a supportive learning environment and thereby support students’ psychophysical well-being.
• Ključne besede: medosebni odnosi, psihofizično zdravje, razredna klima, socialno-čustvene kompetence

Varno in Spodbudno Učno Okolje v VIZ – Kako Pogosto Pomislimo na Zaposlene?

• Avtorji: PLIBERŠEK Urška
  • PLIBERŠEK Urška: Osnovna šola dr. Antona Trstenjaka Negova, Slovenija
• Knjiga: PZ2025 — str. 89
• Vir: SRC-2026-10-06-010
• Jezik: sl
• Povzetek: Zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ)se vsakodnevno srečujemo z različnimi stresnimi situacijami. V želji storiti najbolje za svoje otroke, učence in dijake pogosto pozabimo na skrb zase. Zaposleni v VIZ imamo ključno vlogo pri zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja za otroke, s katerimi delamo. Naš pozitivni odnos do njih je lahko eden izmed pomembnejših varovalnih faktorjev za otroke, ki prihajajo iz šibkejših socialnih okolij (Čačinovič Vogrinčič, 2008). Da lahko svoje poslanstvo opravljamo na najboljši možen način, se moramo tudi mi na delovnem mestu počutiti varno in sprejeto. Zaposleni, ki so v varnem in spodbudnem okolju, tam ostajajo dlje časa, so bolj kreativni, produktivni in manj pogosto zbolijo (Ministrstvo za zdravje). V prispevku želim predstaviti določene vidike, povezane z ustvarjanjem varnega in spodbudnega okolja za zaposlene v VIZ.
• Abstract (EN): Employees in educational institutions (VIZ) encounter various stressful situations every day. In our desire to do the best for our children, students and pupils, we often forget to take care of ourselves. Employees in VIZ have a key role in ensuring a safe and stimulating learning environment for the children we work with. Our positive attitude towards them can be one of the most important protective factors for children who come from weaker social backgrounds (Čačinovič Vogrinčič, 2008). In order to carry out our mission in the best possible way, we also need to feel safe and accepted at work. Employees who are in a safe and stimulating environment stay there longer, are more creative, productive and get sick less often (Ministry of Health). In this article, I would like to present certain aspects related to creating a safe and stimulating environment for employees in VIZ.
• Ključne besede: spodbudno okolje, VIZ, učitelji, PERMA

Varno in spodbudno učno okolje za nadarjene učence - aktivnosti na oš pod goro slovenske konjice

• Avtorji: KRAJNC Nela Bejat
  • KRAJNC Nela Bejat: OŠ Pod goro Slovenske Konjice, Slovenija
• Knjiga: TE2023 — str. 124
• Vir: SRC-2026-10-04-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Nadarjeni učenci se pogosto soočajo z različnimi socialnimi in čustvenimi izzivi v šoli. Druženje z vrstniki s podobnimi interesi in intelektualnimi sposobnostmi lahko omili nekatere od teh izzivov. Na Osnovni šoli Pod goro pripravljamo raznolike dejavnosti za združevanje nadarjenih učencev, kjer ustvarjamo prostor za povezovanje ter sodelovanje učencev na podlagi skupnih interesov in izkušenj. Varno in spodbudno učno okolje povečuje občutek pripadnosti in zmanjšuje izolacijo, ki jo lahko nekateri nadarjeni učenci občutijo pri rednem pouku. Članek poudarja prednosti združevanja nadarjenih učencev za njihovo izobraževanje in predstavlja specifične aktivnosti, ki potekajo izven pouka ali vzporedno z njim. Vikend tabori so se izkazali kot zelo uspešna oblika pouka na za nadarjene učence, vendar zahtevajo skrbno načrtovanje in ravnovesje med ponudbo intelektualno spodbudnih vsebin ter čustveno socialnim področjem. Za razliko od tradicionalnega pouka, ki težje sledi učnemu tempu nadarjenih učencev in posledično vodi v dolgočasje ali upad motivacije, združevanje nadarjenih učencev omogoča veliko bolj prilagojen način dela. Vokolju, osredotočenem na nadarjene učitelji ponujajo učne metode in vsebine, ki najbolj ustrezajo učenčevim potrebam po pospešenem učenju.
• Abstract (EN): Gifted students often face a variety of social and emotional challenges at school. Socializing with peers with similar interests and intellectual abilities can alleviate some of these challenges. At Primary school Pod goro, we prepare a variety of activities that enable talented students to socialize and we create an environment where these students can connect and collaborate based on common interests and experiences. Asafe and supportive learning environment fosters a sense of belonging and reduces the isolation that some gifted students may feel in regular classes. The article highlights the benefits of bringing gifted students together for their education and presents specific activities that take place outside of or in parallel with classes. Weekend school has proven to be a very successful form of education for gifted students, but careful planning is very important as well as a balance between offering intellectually stimulating content and meeting social-emotional needs of students. Unlike traditional teaching in a classroom, which has a harder time keeping up with the learning pace of gifted students, and consequently leads to boredom or a decline in motivation, grouping gifted students allows for a much more personalized way of learning. In a gifted-centered environment, teachers offer teaching methods and content that best meet students’ needs for accelerated learning.

Varno in Spodbudno Učno Okolje – Primer Dobre Prakse z Učenko s Tesnobno Motnjo in Negativno Samopodobo

• Avtorji: MARUSSI Mateja
  • MARUSSI Mateja: OŠ Kozara Nova Gorica, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 315
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Varno in spodbudno učno okolje omogoča učencem osebnostni in učni napredek v skladu z njihovimi potenciali. Učitelj ima najpomembnejšo vlogo pri ustvarjanju varnega in spodbudnega učnega okolja. V prispevku predstavljam primer prakse dela z učenko s tesnobno motnjo in negativno samopodobo, za katero sem pri urah dodatne strokovne pomoči ustvarjala varno in spodbudno učno okolje, ki ji je omogočilo krepitev pozitivne samopodobe in premagovanje tesnobe pred ocenjevanji znanja.
• Abstract (EN): A safe and encouraging learning environment enables students to achieve personal and academic progress in line with their potential. The teacher plays the most important role in creating such an environment. In this paper, I present an axample of working with a student with an anxiety disorder and a negative self-image. During additional professional support sessions, I created a safe and encouraging learning environment that enabled her to strengthen her positive self-image and overcome anxiety related to knowledge assessment.
• Key words (EN): varno in spodbudno učno okolje, tesnobna motnja, samopodoba

Varno na Cesto z Opravljenim Kolesarskim Izpitom

• Avtorji: GROFELNIK Marjeta
  • GROFELNIK Marjeta: OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani PŠ Dolsko, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 336
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava pomen kolesarskega izpita kot celostnega procesa prometne vzgoje v osnovni šoli. Izhaja iz razvojnih značilnosti otrok, ki so zaradi omejene presoje, impulzivnosti in še ne povsem razvite sposobnosti predvidevanja posebej ranljivi udeleženci v prometu. Kolesarski izpit je predstavljen kot sistematičen proces, sestavljen iz treh delov: teoretičnega znanja, praktične vadbe na poligonu ter praktične vožnje v prometu. Poseben poudarek je namenjen motivacijskim elementom, kot so občinsko tekmovanje v znanju prometnih predpisov ter simbolične nagrade za brezhibno opravljeno vožnjo na poligonu, ki krepijo odgovornost in občutek kompetentnosti. Izpostavlja tudi širši pomen kolesarjenja kot dela zdravega življenjskega sloga ter vlogo šolskih kolesarskih izletov pri utrjevanju praktičnega znanja. Ključno vlogo pri prometni vzgoji imajo tudi lokalna skupnost in starši kot zgled odgovornega vedenja. Prometna vzgoja je tako predstavljena kot dolgoročen proces oblikovanja prometne kulture, katere cilj ni zgolj opravljen izpit, temveč razvoj odgovornega in varnega udeleženca v prometu.
• Abstract (EN): The paper examines the significance of the cycling proficiency test as a comprehensive process of traffic education in primary school. It is grounded in children’s developmental characteristics, as their limited judgment, impulsivity, and not yet fully developed ability to anticipate make them particularly vulnerable road users. The cycling proficiency test is presented as a systematic process consisting of three components: theoretical knowledge, practical training on a skills course, and cycling in real traffic conditions. Special emphasis is placed on motivational elements, such as the municipal competition in traffic regulations knowledge and symbolic rewards for successfully completing the skills course without errors, which strengthen responsibility and a sense of competence. The paper also highlights the broader importance of cycling as part of a healthy lifestyle and the role of school cycling excursions in consolidating practical knowledge. The local community and parents play a key role in traffic education as models of responsible behaviour. Traffic education is thus presented as a long-term process of developing traffic culture, whose aim is not merely passing the exam, but fostering a responsible and safe road user.
• Key words (EN): kolesarski izpit, prometna vzgoja, prometna varnost otrok, vloga staršev

Varno na Skiro v 4. Razredu

• Avtorji: GRGIĆ Emilijan
  • GRGIĆ Emilijan: OŠ Spodnja Šiška, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 217
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek predstavlja interesno dejavnost Varno na skiro, ki jo izvajamo z učenci 4. razredov OŠ Spodnja Šiška. Izhodišče za dejavnost je bila ugotovitev, da četrtošolci, ki se v šolo pogosto vozijo s skirojem, nimajo zadostnega znanja o prometnih pravilih in varni vožnji, saj kolesarski izpit opravljajo šele v 5. razredu. Dejavnost je bila zasnovana kot strukturiran program, ki obsega teoretično pripravo, vadbo na prometnih površinah, urjenje spretnosti na poligonu in zaključni izpit. Uspešni udeleženci so prejeli izkaznico za skiro – simbolično potrdilo pridobljene usposobljenosti. Evalvacija z anketnim vprašalnikom je pokazala, da so vsi učenci dejavnost ocenili z najvišjo oceno, večina jih po zaključku dosledno nosi zaščitno čelado in se pri vožnji počuti samozavestneje. Prispevek opisuje metodologijo, potek in rezultate ter ponuja model, ki ga je mogoče prenesti v podobna šolska okolja.
• Abstract (EN): This paper presents the extracurricular activity Safely on a Scooter, implemented with fourth-grade students at OŠ Spodnja Šiška during the 2024/25 school year. The starting point was the observation that fourth-graders, many of whom commute to school by scooter, lack adequate knowledge of traffic rules and safe riding practices, as the cycling licence examination takes place only in fifth grade. The activity was designed as a structured programme encompassing theoretical preparation, riding practice on traffic surfaces, skills training on an obstacle course, and a final examination. Successful participants received a scooter certificate as a tangible acknowledgement of their competence. Post-activity evaluation through a questionnaire revealed that all students rated the programme with the highest possible score, the majority now consistently wear a protective helmet, and most report feeling considerably more confident when riding. The paper describes the methodology, implementation and outcomes, and offers a model transferable to similar school settings.
• Ključne besede: skiro, prometna varnost, interesna dejavnost, izkaznica za skiro, čelada

Varno s Soncem

• Avtorji: BLAJ Barbara
  • BLAJ Barbara: OŠ Brezovica pri Ljubljani, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 133
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Ultravijolično (UV) sevanje je del sončne svetlobe, ki poleg koristi, kot so tvorba vitamina D, dobro počutje in uravnavanje telesnih ritmov, povzroča tudi številne škodljive učinke. Pretirana izpostavljenost vodi v opekline, prezgodnje staranje kože, oslabljen imunski sistem in povečuje tveganje za kožnega raka, katerega pojavnost v Sloveniji narašča. Posebno ranljive skupine so otroci, mladostniki, ljudje s svetlo poltjo ter uporabniki solarijev, pri katerih se tveganje za melanom še posebej poveča. Preventivni program NIJZ Varno s soncem v Sloveniji zato spodbuja ozaveščanje in varne navade, s posebnim poudarkom na otrocih in mladostnikih. Aktivnosti, ki jih v članku predstavim, so bila namenjene ozaveščanju mladih o nevarnostih sonca. Izvajali smo jih na razredni stopnji OŠ Brezovica pri Ljubljani.
• Abstract (EN): Ultraviolet (UV) radiation is part of sunlight which, in addition to benefits such as vitamin Dproduction, well-being, and regulation of biological rhythms, also causes numerous harmful effects. Excessive exposure leads to sunburn, premature skin aging, weakened immunity, and increases the risk of skin cancer, whose incidence is rising in Slovenia. Particularly vulnerable groups include children, adolescents, fair-skinned individuals, and users of tanning beds, for whom the risk of melanoma is especially high. The Safe in the Sun preventive program in Slovenia therefore promotes awareness and safe habits, with special emphasis on children and adolescents. The activities presented in this article were aimed at raising awareness among young people about the dangers of the sun. Were carried out in the lower grades of primary school.
• Ključne besede: ultravijolično (UV) sevanje, sončna zaščita, kožni rak, preventiva, otroci in mladostniki, ozaveščanje. SUN PROTECTION

Varnost - navezanost

• Avtorji: MARENK Marija
  • MARENK Marija: OŠ Jela Janežiča
• Knjiga: PZOM2019 — str. 33
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Občutek varnosti je ena izmed najbolj primarnih potreb posameznika, torej biti varno čustveno povezan s tistimi, ki so nam najbližje: starši, otroci, partnerji, pomembni drugi. Ta potreba in strahovi pred izgubo teh vezi in osamljenostjo pišejo scenarij v dramah, ki se vsakodnevno odvrtijo v življenju družine. Kultura Zahoda je s konceptom samozadostnosti in samosti za nekaj časa postavila navezanost in dimenzijo vzgoje v ozadje, za teme moči, kontrole in avtonomije, vendar se v zadnjih desetletjih navezanost vrača kot najširša, temeljita in kreativna linija raziskovanja v psihologiji (Johnson, 2003).
• Ključne besede: starši, otrok, čustvena vez, navezanost

Varovalke pred Izgorelostjo

• Avtorji: NARDIN Marta
  • NARDIN Marta: OŠ Polje
• Knjiga: PZ2019 — str. 78
• Vir: SRC-2026-10-06-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Sodobni način življenja je resnično stresen, zato je za vsakega učitelja velik izziv ustvariti razmere, v katerih bo delo v razredu in zunaj njega čim manj stresno. V prvi vrsti ga prevzame odgovornost do vsega, kar mora obravnavati v sklopu predmeta, ki ga poučuje. Ob tem pa se ne more izogniti izzivu vstopanja v različne odnose, ki jih živi v sklopu vzgojno-izobraževalnega procesa. Spremljanje lastne osebne rasti in s tem pravočasno prepoznavanje potreb in meja ter posledično priprava in preizkušanje različnih pedagoških pristopov, jasna opredelitev vlog vseh vključenih v vzgojno-izobraževalni proces so nekatere izmed varovalk, ki lahko ščitijo učitelja pred izgorelostjo. Bistveno je, da vsak učitelj na podlagi izkušenj vedno znova išče tiste, ki so njemu v rast in podporo pri njegovem poslanstvu.
• Ključne besede: izgorelost, učitelj, osebna rast, meje, odnosi

Varovalni Dejavnika Psihofizičnega Zdravja Otrok na Podružnični Šoli

• Avtorji: MAROLT Andreja Polzelnik
  • MAROLT Andreja Polzelnik: OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 106
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Otroci in mladostniki so v sodobni družbi pogosto izpostavljeni različnim stresnim dejavnikom tako doma kot v šoli. Ker pa tu preživijo dobršen del dneva, je pomembno, da je šolsko okolje spodbudno, varno in vključujoče – to pomeni, da se vsi dobro počutijo in čim več naučijo. Podružnične šole imajo pomembno vlogo pri oblikovanju pozitivnega učnega in socialnega okolja za otroke. Zaradi manjšega števila učencev, kakovostnejših medosebnih odnosov in večje povezanosti z lokalno skupnostjo lahko nudijo prednosti pri ohranjanju in krepitvi psihofizičnega zdravja otrok. Na naši šoli skrbimo za zdrav življenjski slog, ker se zavedamo pomena gibanja tako med odmori kot med poukom. Otrokom nudimo podporo vrstnikov v obliki tutorstva in z različnimi dejavnostmi skrbimo za dobro komunikacijo in sodelovanje z lokalno skupnostjo. Predpostavljamo, da je obiskovanje podružnične šole eden od dejavnikov, ki pripomore k dobremu počutju in psihofizičnemu zdravju otrok in mladostnikov.
• Abstract (EN): In modern society children and adolescents are often exposed to various stress factors, both at home and at school. However, since they spend a good part of the day here, it is important that the school environment is supportive, safe and inclusive, so that everyone feels good and learns as much as possible. Subsidiary schools play an important role in creating a positive learning and social environment for children. Due to the smaller number of pupils, better interpersonal relationships and greater connection with the local community, they can offer advantages in maintaining and strengthening the psychophysical health of children. At our school, we take care of a healthy lifestyle, because we are aware of the importance of movement both during breaks and during lessons. We offer children peer support in the form of tutoring and through various activities we ensure good communication and cooperation with the local community. We assume that attending a subsidiary school is one of the factors that contributes to the well-being and psychophysical health of children and adolescents.
• Ključne besede: gibanje, medvrstniška pomoč, komunikacija

VARUJ Naravo – Ponovna Uporaba Odpadne Embalaže

• Avtorji: MALOVRH Irena
  • MALOVRH Irena: OŠ Jurija Vege, Moravče
• Knjiga: OPB2013 — str. 145
• Vir: SRC-2026-10-06-018
• Jezik: sl
• Povzetek: Namen ponovne uporabe odpadne embalaže je opozoriti na okoljsko pomembnost varovanja in smiselno izkoriščanje naravnih virov, večkratni uporabi embalaže in možnosti, da z domiselnostjo in ustvarjalnostjo odpadno embalažo, ki jo imamo vsak dan na dosegu roke, spremenimo v uporaben ali okrasen predmet.
• Ključne besede: odpadna embalaža, uporabni izdelki

Vaspitača u produženom boravku

• Naslov (EN): Iskustva i preporuke učitelja
• Avtorji: BRINIĆ Vesna
  • BRINIĆ Vesna: JU OŠ “Branko Brinić“, Tivat, Črna gora
• Knjiga: OPB2021 — str. 153
• Vir: SRC-2026-10-06-026
• Jezik: sl
• Povzetek (zloženo iz besedila): Ono što predstavlja problem u današnjem načinu života je to što djecu nema ko da čuva prije/ poslije nastave dok su roditelji na poslu. Iz tog razloga preporuka je da škole, u skladu sa potrebom i mogućnostima organizuju produženi boravak. Produženi boravak predstavlja organizacioni oblik rada za učenike nižih razreda i predstavlja sveobuhvatan i kompleksan oblik rada sa djecom. On povezuje igru, učenje, rad, pomaže učenicima da savladaju vještine samostalnog učenja, a i dopri- nosi cjelovitom razvoju učenika (Zavod za školstvo, CG). U produženom boravku učenici treba da razvijaju pozitivne međuljudske odnose kroz druženje, pomaganje jednih drugima, zatim da razvi- jaju sigurnost u sebe, samopoštovanje, saradnju, odgovornost, samostalnost. Dobra kopča između škole i produženog boravka može umnogome doprinijeti odličnim rezultatima tima, po svim, već pomenutim segmentima u cilju cjelovitog razvoja djeteta. Dobro organizovan rad omogućiće djeci da steknu pozitivne navike dobre organizacije i korišćenja vremena u kojima će biti zastupljeni svi as- pekti života – druženje, zabava, igra, učenje, kreativnost i to će kao rezultat imati odgoj odgovorne i preduzetne osobe koja će svakodnevn

Vaspitači I roditelji kao saveznici u razvoju socioemocionalnh kompetencija djece

• Naslov (EN): Educators and parents as allies in the development of children’s socio-emotional competencies
• Avtorji: DRAGANIĆ VULANOVIĆ Marija, PEJOVIĆ BRINIĆ Vesna
  • DRAGANIĆ VULANOVIĆ Marija: JU Prva srednja stručna škola, Nikšić, Črna gora
  • PEJOVIĆ BRINIĆ Vesna: JU OŠ „Branko Brinić“, Radovići, Tivat, Črna gora
• Knjiga: VVZ2025 — str. 199
• Vir: SRC-2026-09-30-022
• Jezik: hr
• Povzetek: Razvoj socio-emocionalnih kompetencija kod djece ključni je aspekt ranog djetinjstva jer te kompetencije utječu na kvalitetu odnosa, emocionalnu regulaciju i uspjeh u budućim obrazovnim i životnim izazovima. Pri tome ključnu ulogu ima suradnja odgajatelja i roditelja jer integracija obiteljskog i predškolskog okruženja omogućuje djeci razvoj stabilnih, pozitivnih obrazaca ponašanja. U radu se istražuje važnost zajedničkog djelovanja odgajatelja i roditelja u jačanju socio-emocionalnih kompetencija kod djece, ističući da kvalitetna komunikacija i partnerski odnos mogu pridonijeti učinkovitijem razvoju ovih kompetencija. Posebno se ističe uloga odgajatelja kao odgajatelja i modela pozitivnog ponašanja te roditelja kao prvih učitelja koji kroz svakodnevne interakcije oblikuju dječje emocionalne reakcije i stavove. Osim teorijskog okvira, rad govori o konkretnim strategijama za poboljšanje suradnje, uključujući zajedničke radionice, roditeljske sastanke i obrazovne programe koji promiču međusobno razumijevanje i zajedničke ciljeve. Jačanje socio-emocionalnih kompetencija je proces koji zahtijeva predanost obiju strana, uz stalnu međusobnu podršku i otvorenost.
• Abstract (EN): The development of socioemotional competences in children is a key aspect of early childhood because these competences affect the quality of relationships, emotional regulation and success in future educational and life challenges. The cooperation of educators and parents plays a key role in this, because the integration of the family and preschool environment enables children to develop stable, positive patterns of behavior. The paper investigates the importance of the joint action of educators and parents in strengthening socio-emotional competencies in children, emphasizing that quality communication and partnership can contribute to the more effective development of these competencies. In particular, the role of educators as educators and models of positive behavior and parents as the first teachers who shape children’s emotional reactions and attitudes through daily interactions is highlighted. In addition to the theoretical framework, the paper discusses concrete strategies for improving cooperation, including joint workshops, parent-teacher conferences, and educational programs that promote mutual understanding and common goals. Strengthening socioemotional competences is a process that requires commitment from both parties, with constant mutual support and openness.
• Ključne besede: Socio-emocionalne kompetencije, suradnja roditelja i odgajatelja, komunikacija, razvoj djeteta
• Key words (EN): Social-emotional competences, cooperation between parents and educators, communication, child development

Vaspitni problemi dece sa razvojnim smetnjama i uloga ličnog pratioca

• Avtorji: KOVAČEVIĆ Jasmina
• Knjiga: VVZ2021 — str. 236
• Vir: SRC-2026-09-30-018
• Jezik: sl
• Povzetek: ličnog pratioca Educational problems of children with developmental disabilities and the role of personal companion Razvoj ličnosti u detinjstvu se ponekada ne odvija po uobičajenom redosledu, ujednačeno i skladno. Nastale promene koje dovode do odstupanja od linije urednog razvoja ne samo da usporavaju i remete ustaljenu dinamiku psihofizičkog razvoja, već ga mogu usmeriti u drugom, često pogrešnom pravcu, ili ga u potpunosti zaustaviti. Stepen ugroženosti razvoja u direktnoj vezi je sa vremenom nastanka poremećaja, etiologijom koja ga je izazvala i vrstom oštećene funkcije. Zato dete čiji je razvoj opterećen bilo kakvim odstupanjem, nije samo manje razvijeno dete nego njegovi zdravi vršnjaci, već je to drugačije razvijeno dete čije se odstupanje u razvoju podjednako projektuje na sve aspekte ličnosti sagledane kao sinhrona bio-psiho-socijalna sinteza. Specifičnost razvoja deteta sa smetnjama i poremećajima ne ogleda se u činjenici da ono ne poseduje mnoge funkcije koje poseduje dete sa urednim razvojem, već u činjenici da poremećena ravnoteža adaptivnih funkcija, čitav razvoj reorganizuje u skladu sa novim principima. Pod pritiskom socijalnih zahteva koji su isti za sve, dete nastoji da sistemom ličnih kompenzatornih mehanizama prevaziđe posledice primarnog oštećenja, što često uzrokuje probleme u realizaciji predviđenih vaspitnih aktivnosti. Zato je cilj ovog rada usmeren na analizu vaspitnih
• Ključne besede: vaspitanje, razvoj, metode, lični pratilac

Važnost didaktičkog materijala u razvoju djece

• Avtorji: PAVIĆ Sanja
  • PAVIĆ Sanja: Otroški center Cekin, Slavonski Brod, Hrvaška, Hrvaška
• Knjiga: VVZ2018 — str. 8
• Vir: SRC-2026-09-30-015
• Jezik: hr
• Povzetek: Pedagogija Marije Montessori temelji se na znanstvenom promatranju djece, u potpunosti je prilagođena djetetu i njegovim potrebama. U ovom radu posebno je naglasak stavljen na poticajnu okolinu karakterističnu za Montessori pedagogiju i didaktički materijal koji ima za cilj da djeca mogu samostalno raditi i stjecati iskustvo. Montessori didaktički materijal je izrađen od najboljih prirodnih materijala s kojim djeca mogu samostalno raditi i stjecati nova iskustva spoznaje. Pripremljena okolina u montessori predškolskim ustanovama djeci će omogućiti stjecanje iskustva i spoznavanje svijeta koje nadilazi intelektualno učenje i potiče njihov cjelovit razvoj. Temeljno načelo pedagogije Marije Montessori jest pomoći životu,a prva odgojna zadaća je oblikovanje nutarnjeg života djeteta. Marija Montessori odgoj shvaća kao pomoć na putu djetetova razvoja. Ona govori o odgoju koji pomaže život,olakšava njegovu ekspanziju i brani ga od opasnosti koje ga mogu uništiti.
• Ključne besede: Montessori pedagogija, dijete, poticajna okolina

Važnost Igre na Otvorenom za Optimalan Razvoj Djeteta

• Avtorji: KUNERT Anabela
  • KUNERT Anabela: Dječji vrtić Petrinjčica, Petrinja, Hrvatska
• Knjiga: PZOM2026 — str. 616
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: hr
• Povzetek: Igra predstavlja središnju aktivnost u svakodnevnom životu djece u svim kulturama svijeta. Slobodna igra proizlazi iz unutarnje motivacije djeteta te nije potaknuta vanjskim ciljevima ili nagradama, već ima vrijednost samu po sebi. Ovaj se rad usmjerava na igru na otvorenom prostoru, s naglaskom na njezine dobrobiti i utjecaj na cjeloviti razvoj djece rane i predškolske dobi. Društveni čimbenici koji djeluju na roditelje imaju značajnu ulogu u oblikovanju mogućnosti dječje igre na otvorenom. S jedne strane, roditelji nastoje razviti maksimalni potencijal svoje djece te prakticiraju tzv. „intenzivno roditeljstvo“, potičući ih na sudjelovanje u brojnim organiziranim aktivnostima. S druge strane, pokazuju visoku razinu zaštitničkog ponašanja – često i veću od one koju sami smatraju potrebnom. U radu se istražuju stavovi i percepcije odgojitelja i roditelja o povezanosti dječjeg razvoja i igre na otvorenom, kao i njihova spremnost na uvođenje elemenata rizične igre tijekom boravka djece u vrtiću. Rizična igra omogućuje djeci isprobavanje različitih načina djelovanja, razvijanje strategija i pronalaženje rješenja za prevladavanje izazova, zbog čega ju odgojitelji trebaju poticati. Tijekom takve igre djeca pomiču vlastite granice i razvijaju nove vještine, što pozitivno utječe na njihov odgojnoobrazovni razvoj (Sandseter, 2020). Okruženje u kojem se dijete nalazi snažno utječe na kvalitetu igre. Pažljivo planirano i svrhovito uređeno vanjsko okružje potiče složeniju igru, razvoj samostalnosti, socijalnih vještina i sposobnost rješavanja problema. Uz navedene prednosti, igra na otvorenom ima i ključnu ulogu u zdravom rastu i razvoju djece. Kako bi se ostvarile sve njezine dobrobiti, potrebno je osigurati poticajno i stimulativno prostorno-materijalno okruženje. Upravo odgojitelj ima važnu ulogu u oblikovanju takvog prostora te u usmjeravanju djeteta prema optimalnim ishodima odgojno-obrazovnog procesa.
• Abstract (EN): Play is a central activity in children’s everyday lives across cultures worldwide. Free play stems from a child’s intrinsic motivation and is not driven by external goals or rewards but holds value in itself. This paper focuses on outdoor play, emphasizing its benefits and its impact on the holistic development of early childhood and preschool-age children. Social factors influencing parents play a significant role in shaping opportunities for children’s outdoor play. On the one hand, parents strive to develop their children’s full potential by implementing the so-called “intensive parenting,” and encouraging participation in numerous organized activities. On the other hand, they may display a high level of protective behavior—frequently even exceeding what they themselves consider necessary. The paper investigates the attitudes and perceptions of preschool teachers and parents related to the relationship between child development and outdoor play, as well as their willingness to introduce elements of risky play during children’s time in kindergarten. Risky play enables children to explore different ways of behaving, develop strategies, and find solutions to challenges, which is why it should be encouraged by teachers. During such play, children test their own boundaries and develop new skills. This has a positive impact on their development (Sandseter, 2020). A child’s environment strongly affects the quality of play. In other words, carefully planned and purposefully designed outdoor environment facilitates more complex play, as well as the development of independence, social competence and problem-solving skills. In addition to these benefits, outdoor play has a key role in children’s healthy growth and development. To use all of its benefits, it is necessary to provide a child with a stimulating and supportive physical and material environment. Teachers play an important role in shaping such environments and guiding children toward optimal educational outcomes.
• Ključne besede: dječji razvoj, igra na otvorenom, poticajno okružje

Važnost Interaktivnih i Inovativnih Metoda Poučavanja

• Avtorji: TISUCKI Jasenka
  • TISUCKI Jasenka: OŠ August Cesarec, Ivankovo, Hrvatska
• Knjiga: IP2025 — str. 682
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: hr
• Povzetek: Suvremeni pristupi i načini rada doživjeli su promjene u usporedbi s nekadašnjim tradicionalnim metodama podučavanja. Učenici aktivno sudjeluju u nastavnom procesu, dok učitelj preuzima ulogu moderatora, koristeći inovativne i kreativne metode kako bi potaknuo njihovu uključenost. Ovo predstavlja izazov za današnje učitelje koji se moraju kontinuirano usavršavati kako bi usvojili i koristili razne metode aktivnog učenja i poučavanja. Implementacijom novih pristupa kao što su projektno učenje, istraživanje i interaktivno učenje, učenici poboljšavaju svoju kreativnost, inovativnost i sposobnosti. Veliku podršku ovome pruža i mnoštvo digitalnih resursa. Brojni su načini kojima inovativnu i kreativnu nastavu možemo približiti svojim učenicima. Često se takvi ishodi ostvaruju tijekom obilježavanja značajnih nadnevaka kada s učenicima osmišljavamo različite aktivnosti, radionice, projekte, predavanja i sl. U radu će biti opisani primjeri dobre prakse inovativnih i kreativnih metoda poučavanja.
• Abstract (EN): Modern approaches and ways of working have undergone changes compared to the traditional teaching methods of the past. Students actively participate in the teaching process, while the teacher takes on the role of moderator, using innovative and creative methods to encourage their involvement. This presents a challenge for today’s teachers who must continuously improve themselves in order to adopt and use various methods of active learning and teaching. By implementing new approaches such as project-based learning, research and interactive learning, students improve their creativity, innovation and abilities. This is greatly supported by a multitude of digital resources. Working with digital tools has become a key element of modern teaching. Technological progress and the challenges of modern society are challenging, but the more successful teachers are in this, the better they will prepare students for the life that awaits them. The very beginning of teaching process, the motivation phase, is a challenge if we want to ensure successful motivation of the entire class. This complexity increases if we want to maintain this level of motivation in other phases of teaching. In this, students use various innovative and creative methods and approaches. Of course, it is important to set aside enough time for preparation because the teacher must be an expert in the materials he plans to teach. Modern education requires the development of critical thinking, creativity, collaborative learning, communication skills, reading and digital literacy in students. To achieve this, teachers need to pay attention to the quality of their work, create a positive atmosphere in the classroom, and think about the demands of modern society and the future of their students. Uvod Suvremeni pristupi i načini rada doživjeli su promjene u usporedbi s nekadašnjim tradicionalnim metodama podučavanja. Učenici aktivno sudjeluju u nastavnom procesu, dok učitelj preuzima ulogu moderatora, koristeći inovativne i kreativne metode kako bi potaknuo njihovu uključenost. Ovo predstavlja izazov za današnje učitelje koji se moraju kontinuirano usavršavati kako bi usvojili i koristili razne metode aktivnog učenja i poučavanja. Implementacijom novih pristupa kao što su projektno učenje, istraživanje i interaktivno učenje, učenici poboljšavaju svoju kreativnost, inovativnost i sposobnosti. Veliku podršku ovome pruža i mnoštvo digitalnih resursa. Rad s digitalnim alatima postao je ključni element suvremene nastave. Tehnološki napredak i izazovi modernog društva izazovni su, ali što su učitelji uspješniji u tome, to će bolje pripremiti učenike za život koji ih očekuje. Sam početak nastavnog procesa, faza motivacije, predstavlja izazov ako želimo osigurati uspješnu motivaciju cijelog razreda. Ova složenost raste ako želimo održati taj nivo motivacije i u drugim fazama nastave. U tome učenici koriste različite inovativne i kreativne metode i pristupe. Naravno, važno je odvojiti dovoljno vremena za pripremu jer učitelj mora biti stručan u materijalima koje planira podučiti. Glavni dio Brojni su načini kojima inovativnu i kreativnu nastavu možemo približiti svojim učenicima. Često se takvi ishodi ostvaruju tijekom obilježavanja značajnih nadnevaka kada s učenicima osmišljavamo različite aktivnosti, radionice, projekte, predavanja i sl. Učenici šestih razreda prigodnim su aktivnostima obilježili Međunarodni dan pismenosti. Osvijestili su važnost pismenosti u današnjem svijetu, upoznali bogatstvo hrvatske tropismene kulture i promišljali o pravilnom jezičnom izražavanju. ni su sudjelovali u diskusiji o značaju pismenosti, koja se smatra jednim od ključnih ljudskih prava. Istraživali su važnost ovog dana i koje su poruke vezane uz njega. Razgovarali su o karakteristikama pismene osobe u modernom svijetu i o svemu što znači biti pismen. Razmišljali su o problemima s kojima se suočavamo u nastojanju da poboljšamo pismenost u društvu. Pismenost uključuje mnogo više od osnovnih vještina čitanja i pisanja. Učenici su također razmatrali pojmove informacijske pismenosti, medijske pismenosti i digitalne pismenosti te kako ih povezati s obrazovanjem. Shvatili su i izazov nepismenosti koji i dalje postoji u svijetu, više nego što bismo voljeli priznati. Promišljali su i o važnosti pravilnog izražavanja. Podsjetili su se zašto primjena jezičnih pravila u pisanju i govoru ima značaj. Istražili su primjere u kojima se krše jezična i pravopisna pravila, s kojima se često susreću. Kao doprinos povećanju svijesti o pravilnom izražavanju, učenici su stvorili straničnike u kojima su naveli najčešće jezične greške i ispravne odgovore. Ishodi, koje su učenici ostvarili, bili su osvijestiti važnost pismenosti u današnjem svijetu, upoznati bogatstvo hrvatske tropismene kulture i uočiti najčešće jezične pogreške u pisanju. Jedan od glavnih ciljeva Europskog dana jezika je promovirati raznolikost jezika i kultura Europe, koja se treba njegovati i čuvati. Učenici su istraživali jezičnu raznolikost Europe kroz prezentaciju. Saznali su zašto je značajno obilježavati europske jezike, njihovu posebnost i razlike. Također su otkrili zanimljivosti o europskim jezicima koje su posebice došle do izražaja. Zajedno su promatrali kartu Europe, a najzanimljivije im je bilo uspoređivati zastave različitih europskih zemalja. Prva radionica započela je motivacijskim pitanjem o snazi jezika u Europi. Učenici su dali svoje odgovore, među kojima se našao i očekivani: Jezici su bitni za postizanje mira. Nakon rasprave o važnosti tolerancije, međukulturnog razumijevanja i poštovanja razlika, što je bitno za društveni razvoj, učenici su dobili zadaće. Svaki učenik mogao je odabrati dva europska jezika i dva ključna pojma iz razgovora. Pojmove su trebali prevesti na svoje odabrane jezike i zalijepiti ih na predloške. Golubice mira su izrezali i obojali u boje zastava država koje su izabrali za prevođenje. Tako su napravili poučan, kreativan i zanimljiv plakat koji je ukrasio razredni pano. Druga radionica bila je posvećena učenju hrvatskog znakovnog jezika. Učenici su naučili dvoručnu znakovnu abecedu i pojmove vezane uz školu, kao što su učitelj, osnovna škola i učenici. Svaki učenik je savladao način na koji se predstaviti i pokazati svoje ime znakovnim jezikom. Povodom Europskog dana jezika, učenici su također uvježbavali nazive europskih zemalja na znakovnom jeziku. Na kraju su se igrali igru „gluhi telefon“ u kojoj su umjesto verbalnog komuniciranja koristili znakovni jezik. Radionica je bila uspješna, ciljevi su ostvareni, a pozitivne povratne informacije učenika povećale su njihovu motivaciju za daljnje učenje i uspjeh. Učenici su imali mogućnost sudjelovati u kreativnom natjecanju Jezici za mir putem poveznice. U formi plakata, trebali su prikazati zadanu temu koristeći citate, simbole i umjetničke radove. Cilj natjecanja bio je poslati poruke o jedinstvu i razumijevanju među različitim jezicima te aktivno pridonijeti korištenju jezika kao sredstva za prevladavanje jezičnih i kulturnih razlika. Kroz sprovedene aktivnosti, učenici su osvijestili važnost ovog dana te su svojim radovima potaknuli druge učenike u školi da se uključe u ovu značajnu manifestaciju. Zaključak Moderno obrazovanje traži razvoj kritičkog mišljenja, kreativnosti, suradničkog učenja, vještina komunikacije, čitalačke i digitalne pismenosti kod učenika. Da bi to postigli, učitelji trebaju paziti na kvalitetu svog rada, stvoriti pozitivnu atmosferu u razredu, te razmišljati o zahtjevima suvremenog društva i budućnosti svojih učenika.
• Ključne besede: poučavanje, inovativnost, kreativnost, budućnost obrazovanja, učitelj

Važnost kurikuluma za rani i predškolski odgoj te razvojne mape djeteta

• Avtorji: PAVIĆ Sanja
  • PAVIĆ Sanja: Dječji vrtić Osijek PC Stribor, Hrvaška
• Knjiga: VVZ2020 — str. 7
• Vir: SRC-2026-09-30-017
• Jezik: hr
• Povzetek: Kurikulum je teorijska koncepcija koja se razvija u praksi zajednički gradi na temelju zajedničkog učenja,istraživanja i participacije svih sudionika odgojnog procesa,a u praksi se kontinuirano provjerava,dopunjuje i mijenja. Nacionalni kurikulum za rani i predškolski odgoj i obrazovanje polazi od slijedećih dokumenata: -Programsko usmjerenje odgoja i obrazovanja djece predškolske dobi (1991) -Konvencija o pravima djeteta (2001). -Nacionalni okvirni kurikulum za predškolski odgoj te opće obvezno i srednjoškolsko obrazovanje (2011.) -Smjernice za strategiju obrazovanja,znanosti i tehnologije Republike Hrvatske (2012.) -Priručnik za samovrednovanje ustanova ranog i predškolskog odgoja i obrazovanja (2012.) -Strategija obrazovanja,znanosti i tehnologije (2014.) U Nacionalnom kurikulumu za rani i predškolski odgoj i obrazovanje naglasak se stavlja i na suradnju vrtića s roditeljima i širom zajednicom koja se ostvaruje kroz ravnopravnu komunikaciju roditelja,odgojitelja i ostalog osoblja u ustanovi.Razvojna mapa je poveznica u komunikaciji između odgojitelja i roditelja.
• Ključne besede: kurikulum za rani i predškolski odgoj, dijete, odgojitelj, vrtić razvojna mapa

Važnost prepoznavanja potencijalno darovite DJECE u vrtiću „želiš li s nekim graditi brod

• Avtorji: PAVIĆ Sanja
  • PAVIĆ Sanja: Dv Jordanovac podružnica Zadar
• Knjiga: TE2020 — str. 76
• Vir: SRC-2026-10-04-002
• Jezik: hr
• Povzetek (zloženo iz besedila): ne skupljaj s njim drvo,nego probudi u njemu čežnju za širokim modrim morem“ Antonie de Saint Exupery Autori različito pristupaju pojmu darovitosti. Većina se usmjerava na osobine darovitih koji se lako uočavaju njihovim ponašanjem te procjenom njihove uspješnosti u aktivnostima kojima se bave,u odnosu prema uspješnosti njihovih vršnjaka. Za rad s potencijalno darovitom djecom u vrtiću uz stručnost i kompetencije odgojitelja najvažniju ulogu ima psiholog koji identificira potencijalno darovitu djecu uz suglasnost roditelja. Važno je rano uočiti potencijalnu darovitost djeteta te mu omogućiti bogatstvo doživljaja i iskustva iz kojih će dijete razviti svoj potencijal. Djetetu je potreban individualiziran pristup koji će omogućiti cjeloviti razvoj djeteta,stalno pratiti dijete i razvijati samopouzdanje. Darovita djeca uče brže i lakše od ostale djece. Rana identifikacija darovitosti važna je sukladno suvremenim spoznajama o značaju prve tri godine za razvoj mozga te razvoja kreativnosti i intrizične motivacije kod djece.

Važnost suradnje vrtića I obitelji u cjelovitom razvoju djeteta

• Avtorji: SAJKO Sanja
  • SAJKO Sanja: Dječji vrtić “Utrina”, Zagreb, Hrvaška
• Knjiga: VVZ2026 — str. 223
• Vir: SRC-2026-09-30-023
• Jezik: hr
• Povzetek: Cjeloviti razvoj djeteta temeljni je cilj suvremenog ranog i predškolskog odgoja i obrazovanja te se ostvaruje kroz usklađeno djelovanje obitelji i odgojno-obrazovne ustanove. Dijete se razvija unutar mreže odnosa u kojoj suradnja vrtića i obitelji ima ključnu ulogu u osiguravanju kontinuiteta odgojnih utjecaja i stvaranju poticajnog okruženja za učenje i razvoj. Poseban naglasak stavljen je na oblike suradnje u praksi, uključujući roditeljske sastanke, individualne razgovore, zajedničke projekte te digitalno dokumentiranje rada. Zaključno se ističe da kvalitetna suradnja vrtića i obitelji značajno doprinosi socio-emocionalnom, kognitivnom i cjelovitom razvoju djeteta. Ključne riječi: suradnja vrtića i obitelji; partnerstvo s roditeljima; cjeloviti razvoj djeteta; rana i predškolska dob; digitalna dokumentacija
• Abstract (EN): The holistic development of a child is a fundamental goal of contemporary early childhood education and care and is achieved through coordinated cooperation between the family and educational institutions. A child develops within a network of relationships in which cooperation between kindergarten and family plays a key role in ensuring continuity of educational influences and creating a supportive learning environment. Special attention is given to forms of cooperation in practice, including parent meetings, individual consultations, joint projects, and digital documentation of educational work. The paper concludes that highquality cooperation between kindergarten and family significantly contributes to the child’s socio-emotional, cognitive, and overall development.
• Key words (EN): kindergarten–family cooperation, parent partnership, holistic child development, early childhood education, digital documentation

Važnost Vježbanja u Dječjem VrtiĆU

• Avtorji: KOREN Tihana, KRALJ Lucija
  • KOREN Tihana: Dječji vrtić Bukovac, Hrvatska
• Knjiga: PZOM2025 — str. 631
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: hr
• Povzetek: Promijenjenim načinom modernog života ljudi, pa tako i obitelji mijenja se i način života kod djece. Dok je nekada bilo sasvim prirodno da se djeca kreću, hodaju, pješače do škole i vrtića, igraju na ulici i u parkovima. U suvremenom društvu je postalo normalno da se djeca voze u automobilima i predugo u dječjim kolicima, da je igra na ulici zbog količine prometa opasna, a da je sjedilački način života uz igrice normalan. U skladu s time, djeca nemaju razvijene navikne svakodnevnog vježbanja, poneki čak uopće ikakve fizičke aktivnosti, a novije generacije su visoko na europskim mjerenjima pretilosti i slabo razvijenim motoričkim vještinama. Ipak, u dječjim vrtićima odgojitelji i dalje nastoje svakodnevnim vježbanjem, boravkom na zraku i provođenjem strukturiranog sata tjelesnog vježbanja u dvorani, razvijati svjesnost o važnosti vježbanja, jutarnjeg rastezanja, razgibavanja. Kao cilj se postavlja razvijanje svjesnosti kod djece o vlastitim motoričkih sposobnosti koje usavršavaju prilikom izvođenja vježbi i samim vježbanjem. Također, provode se natjecanja u igrama u sklopu sata tjelesnog odgoja. Sportskim igrama se posljedično jača grupna kohezija ali i usvajaju pravila igara i poštivanje istih, te jača samopouzdanje kod uspjeha. Osim toga, uvođenjem tjelesnog ili bilo koje fizičke aktivnosti stvaraju se doživotne zdrave navike. Ovim radom ćemo nastojati pokazati kako na različite načine tjelesne aktivnosti provodimo u naše vrtiću.
• Abstract (EN): The changed way of life of people in modern times, including families, is also changing the way of life of children. While it was once quite natural for children to move, walk, walk to school and kindergarten, play on the street and in parks. In modern society, it has become normal for children to ride in cars and for too long in strollers, that playing on the street is dangerous due to the amount of traffic, and that a sedentary lifestyle with games is normal. Accordingly, children do not have developed habits of daily exercise, some even do not have any physical activity at all, and newer generations are high on European measurements of obesity and poorly developed motor skills. However, in kindergartens, educators continue to strive to develop awareness of the importance of exercise, morning stretching, and exercise through daily exercise, spending time outdoors, and conducting structured physical exercise classes in the gym. The goal is to develop children’s awareness of their own motor skills, which they improve when performing exercises and by practicing themselves. Also, competitions in games are held as part of physical education classes. Sports games consequently strengthen group cohesion, but also teach them the rules of the games and respect them, and strengthen self-confidence in success. In addition, the introduction of physical or any physical activity creates lifelong healthy habits. In this paper, we will try to show how we carry out physical activities in our kindergarten in different ways.
• Key words (EN): zdravlje, vježbanje, vrtić

Važnost Zdravlja Prosvjetnih Radnika

• Avtorji: JELIĆ Milica
  • JELIĆ Milica: SUVCG, Anka Mićović, JU OŠ”Luka Simonović”
• Knjiga: PZ2023 — str. 231
• Vir: SRC-2026-10-06-008
• Jezik: en
• Povzetek (zloženo iz besedila): Promovisati, odnosno ukazati na važnost psihofizičkog zdravlja prosvjetnog radnika, a na- kon toga isti primijeniti u praksi je veoma zahtjevan i komleksan posao, zbog svakodnevnih izazova u samom okruženju, kao i različitih profila ljudi koji se bave ovim poslom. U vremenu gdje je stres postao svakodnevna pojava, gdje komunikacija među ljudima vrlo brzo usled neslaganja u mišljenju ide u negativnom smjeru, gdje pesimizam i nervoza lakše pronalaze gazde (za ovakav vid ponašanja ne treba puno truda i samoodricanja) otvara se potreba za promovisanjem zdravlja pojedinca sa posebnim osvrtom na nastavnike.
• Ključne besede: prosvjetni radnici, zdravlje, zdravstvena zaštita, stres na poslu, komunikacija, fizička aktivnost

Važnosti suradnje s roditeljima djece s teškoćama i vršnjački odnosi u vrtiću

• Naslov (EN): The importance of cooperation with parents of children with disabilities and peer relationships in kindergarten
• Avtorji: FEMEC Luka
  • FEMEC Luka: Centar za odgoj obrazovanje i rehabilitaciju Podravsko sunce, Koprivnica, Hrvaška
• Knjiga: VVZ2024 — str. 176
• Vir: SRC-2026-09-30-021
• Jezik: hr
• Povzetek: Cilj predavanja je ukazati na važnosti i značajke dobre suradnje s roditeljima te ostvarivanje pozitivnih vršnjačkih odnosa unutar vrtićke grupe. Danas kada smo svjedoci vremena i intenzivnih inkluzivnih društvenih promjena, važno je razumjeti uloge roditelja, odgajatelja, vršnjaka tipične populacije, ali pritom uvijek imati u središtu dijete s teškoćama u razvoju. Suradnja s roditeljima predstavlja jedan od temelja uspješnog predškolskog odgoja i obrazovanja djece s teškoćama u razvoju. Roditelji kao glavni partneri u razvojnom procesu svog djeteta imaju jako važno ulogu u individualizaciji i prilagodbi metoda rada, ali i svakodnevnom funkcioniranju djeteta. Nažalost, vrlo često zbog teškoća u komunikaciji dolazi do međusobnog ne shvaćanja između odgojitelja i roditelja koje rezultira stresnim situacijama i negativnim radnim ozračjem. Rana intervencija kao glavni model rane rehabilitacije, intervencije i tretmana, osim rada s djetetom s teškoćama podrazumijeva i intenzivan rad s roditeljima i njihovu potpunu uključenost u terapijski proces. Isto tako, kako bi se djeca s teškoćama u razvoju dobro osjećali unutar grupe i razvijali socijalne kompetencije važno je graditi pozitivne vršnjačke odnose te biti medijator u povezivanju i razumijevanju individualnosti i osobitosti svakog djeteta. Smatra se da je uključivanje djece s teškoćama u razvoju u redovni predškolski odgoj i obrazovanje najveći zalog budućnosti te glavna smjernica razvoja društva različitih. Sudionici ovog predavanja imati će priliku naučiti o fazama kroz koje prolaze roditelji djeteta s teškoćama u razvoju, važnostima razumijevanja roditeljske uloge u predškolskom obrazovanju, načinima ostvarivanja dobre komunikacije te ulozi vršnjaka i pozitivnih vršnjačkih odnosa u razvoju socijalnih kompetencija.
• Abstract (EN): The aim of the lecture is to point out the importance and features of good cooperation with parents and the realization of positive peer relationships within the kindergarten group. Today, when we are witnessing the times and intense inclusive social changes, it is important to understand the roles of parents, educators, peers of the typical population, but always keep the child with developmental disabilities in the center. Cooperation with parents is one of the foundations of successful preschool upbringing and education of children with developmental disabilities. Parents, as the main partners in the development process of their child, have a very important role in the individualization and adaptation of work methods, but also in the daily functioning of the child. Unfortunately, communication difficulties often lead to misunderstandings between educators and parents, which results in stressful situations and a negative working atmosphere. Early intervention as the main model of early rehabilitation, intervention and treatment, in addition to working with a child with difficulties, also implies intensive work with parents and their complete involvement in the therapeutic process. Likewise, in order for children with developmental disabilities to feel good within the group and develop social competences, it is important to build positive peer relationships and to be a mediator in connecting and understanding the individuality and peculiarities of each child. It is considered that the inclusion of children with developmental disabilities in regular preschool education is the greatest pledge for the future and the main guideline for the development of a diverse society. The participants of this lecture will have the opportunity to learn about the stages that parents of children with developmental disabilities go through, the importance of understanding the parental role in preschool education, ways of achieving good communication, and the role of peers and positive peer relationships in the development of social competences.
• Ključne besede: dijete s teškoćama u razvoju, roditelji, vršnjaci, inkluzija
• Key words (EN): child with developmental disabilities, parents, peers, inclusion

Vedenjsko zahtevnejši otrok in prosti čas

• Avtorji: KOSELJ Vesna
  • KOSELJ Vesna: Osnovna šola F. S. Finžgarja Lesce
• Knjiga: OPB2017 — str. 76
• Vir: SRC-2026-10-06-022
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku so predstavljeni dejavniki, ki vplivajo na vedenje otroka. To so: družina, vrstniki, mediji, šola ter prosti čas. Največja pozornost je namenjena družini in njenim ključnim nalogam, ki so tudi predstavljene. Prosti čas otrokom in mladim omogoča preizkušanje različnih možnosti za sprostitev ter pomembno prispeva k oblikovanju samopodobe posameznika. V drugem delu je predstavljena kratka analiza ankete o preživljanju prostega časa vedenjsko zahtevnejših učencev. V zadnjem delu je je izpostavljena nujnost sodelovanja staršev pri reševanju vedenjskih težav v šoli.
• Ključne besede: družina, vrstniki, šola, mediji, prosti čas

Vedno dostopna umetnostna zgodovina

• Avtorji: BRAČUN Tanja
  • BRAČUN Tanja: Gimnazija Celje - Center
• Knjiga: EPID2020 — str. 147
• Vir: SRC-2026-10-07-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Pri predmetu priprave na maturo iz umetnostne zgodovine v četrtem letniku umetniške gimnazije – likovna smer se je smiselna in učinkovita raba digitalnega orodja pokazala kot najučinkovitejša za inovativno obliko pouka, vključno s projektnimi nalogami, vrednotenjem in ocenjevanjem znanja. Predmet umetnostna zgodovina za pouk nima predpisanega učbenika, dijakom je v pomoč le zbirka Umetnostna zgodovina: slikovna zbirka za splošno maturo, ki je dostopna le v knjižnicah. Njena vsebina s slikovnim gradivom pa je temeljna za uspešno pripravo na maturo. Tako sem s pomočjo zbirke pripravila učno gradivo in ga po posameznih zgodovinsko-umetnostnih obdobjih oz. sklopih naložila v spletno učilnico. Ob tem sem pripravila tudi zvočno posnete razlage, opremljene s pisnim in slikovnim gradivom. Vsebine sem najprej razložila na videokonferencah, nato pa gradivo shranila v spletno učilnico. Posnete razlage so vsebovale vsebinske in oblikovne analize umetnostnih spomenikov po posameznih obdobjih in stilih, povzetih iz slikovne zbirke. Razlage so bile dijakom v spletni učilnici vedno dostopne za ponavljanje in utrjevanje znanja. Z videokonferencami smo ves čas ohranjali stik, skupaj smo prevzemali odgovornost za znanje in se dogovorili o načinu pridobivanja ocen. Po dogovoru sem dijakom vsak teden v spletni učilnici pripravila sklop vprašanj in nalog. Ti so ob natančnih navodilih morali samostojno in do določenega roka v elektronski obliki oddati skenirane ali fotografirane ročno zapisane odgovore in ugotovitve. Pettedenske naloge iz petih enakovrednih sklopov vprašanj in nalog so bile ovrednotene in ocenjene po kriterijih, ki so bili objavljeni v e-učilnici in v pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na spletni strani Gimnazije Celje - Center, kjer poučujem. Dijaki so lahko oceno pridobili tudi za sodelovanje. Izkazalo se je, da so bili zelo motivirani za tovrstno delo in da je opisana praksa, ki je (lahko) uporabna, tudi ko smo v šolskih klopeh, zagotovila trajnejše znanje.
• Abstract (EN): As part of the preparation for matura in art history for the senior year of the secondary art school visual art, sensible and effective use of digital tools turned out to be the most effective form of innovative teaching, for including project work, evaluations and grading. There is no text book prescribed for the subject of art history. The students use only the “Umetnostna zgodovina: slikovna zbirka za splošno maturo” (Art History: Collection with Images for General Matura) collection which is only accessible in libraries. Its content with images is the basis for successfully preparing for matura. Thus, with the help of the collection, I prepared teaching materials and uploaded it to the online classroom by individual historical and art periods or sets. Besides the above, I also prepared audio recordings of explanations, accompanied by text and images. I first explained the content via videoconferences and then saved the materials in the online classroom. The recorded explanations contained analyses of the content and the form of art monuments by individual periods and styles taken from the collection of images. The explanations were always accessible to students in the online classroom, so they could use them in order to repeat and to strengthen their knowledge. Via videoconferences, we constantly kept in touch; we took common responsibility for the knowledge and agreed on the manner of receiving grades. We also agreed that every week I would prepare a set of questions and assignments in the online classroom for the students. Based on detailed instructions, the students had to submit scanned or photographed manually written answers and findings independently and before a certain deadline. Five-week assignments consisting of five equal sets of questions and assignments were evaluated and graded according to criteria published in the e-classroom and in the rules on assessing and evaluating knowledge, available at the website of the Grammar School Celje - Center where I teach. The students could also receive the grade by cooperating. It turned out they were very motivated for such work and the described practice - that could also be applied in the real classroom - has ensured a more lasting knowledge.
• Ključne besede: Umetnostna zgodovina, inovativna oblika pouka, spletna učilnica, videokonference, zvočno posnete zdrsnice

Velika Družina med Karanteno

• Avtorji: NEMEC Antonija Berk
  • NEMEC Antonija Berk: Vrtec Čebelica pri OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
• Knjiga: PZOM2021 — str. 188
• Vir: SRC-2026-10-05-003
• Jezik: sl
• Povzetek: V Sloveniji in po svetu se je razširil koronavirus, ki se je zelo hitro širil med ljudmi in povzročal mnogim velike zdravstvene težave in posledice. Zaradi novega virusa so bili uvedeni strogi varovalni ukrepi, ki so vplivali na vsakdanjik vseh ljudi. Ukrepi so vnesli v življenje družin veliko sprememb: otroci so bili doma, šolanje je potekalo na daljavo, za predšolske otroke je bilo organizirano samo nujno varstvo. Otroci so ves svoj čas preživljali le doma v krogu ožje družine. Bivanje v družini je bilo zelo odvisno od razumevanja in medsebojnega zaupanja družinskih članov. Družine so se lahko v tem času zelo povezale, lahko pa je med njimi nastalo še več nerazumevanja. Kljub temu, da so bili otroci in nekateri starši ves čas doma, so se morali zavedati, da to niso bile počitnice, ampak karantena, v kateri je ravno tako potekalo šolanje, vendar na daljavo, kar je od učencev zahtevalo veliko mero samodiscipline.
• Ključne besede: karantena, povezovanje družine, samostojnost otrok, šolanje na daljavo

Veliki za male – bolje spriječiti nego liječiti

• Naslov (EN): Big for small – prevention is better than cure
• Avtorji: BANOVIĆ Tamara, ZEMUNIK Ivana
  • BANOVIĆ Tamara: OŠ Josip Pupačić, Omiš, Hrvaška
  • ZEMUNIK Ivana: OŠ Josip Pupačić, Omiš, Hrvaška
• Knjiga: VVZ2025 — str. 192
• Vir: SRC-2026-09-30-022
• Jezik: hr
• Povzetek: Izbijanjem pandemije virusa SARS-CoV-2 uočena je važnost dodatne edukacije o sprječavanju širenja zaraznih bolesti te se u školski obrazovni sustav u Republici Hrvatskoj uvodi projekt Biosigurnost i biozaštita. Učenici zajedno sa svojim mentorima, putem digitalne platforme, obrađuju sadržaje i savladavaju planirane ishode koji se nalaze u sklopu kurikuluma Biosigurnost i biozaštita. Planirane ishode učenici ostvaruju kroz istraživački rad, uče rješavanjem problema, kroz praktični rad unose, obrađuju i analiziraju podatke, izrađuju plakate, prezentacije i video uratke te sudjeluju u raspravama i edukacijama. Voditeljice su kroz različite aktivnosti provele edukaciju među djecom vrtićke dobi, prilagođavajući sadržaje uzrastu djece. Pričanjem priča saznali su gdje sve žive bakterije, zašto je važno prati ruke, upoznali se sa zaštitnom opremom, modelirali “dobre i zločeste“ bakterija; izradili dezinficijens korištenjem aloa vere i mirisnih eteričnih ulja, a koliko su naučili provjerili smo igrajući kviz znanja. Voditelji dijela aktivnosti među djecom u vrtiću su učenici koji sudjeluju u projektu.
• Abstract (EN): With the outbreak of the SARS-CoV-2 pandemic, the importance of additional education on preventing the spread of infectious diseases was recognized, and the Biosafety and Bioprotection project was introduced into the school education system in the Republic of Croatia. Students, together with their mentors, process the content and master the planned outcomes that are part of the project curriculum. Students achieve the planned outcomes through research work, learn by solving problems, create posters, presentations and videos, and participate in discussions and education. The leaders conducted education among kindergarten children through various activities, adapting the content to the age of the children. By telling stories, they learned where all the bacteria live, why they wash their hands, became familiar with protective equipment, modeled “good and bad” bacteria; they made a disinfectant using aloe vera and essential oils, and we checked how much they learned by playing a knowledge quiz.
• Ključne besede: prevencija, zdravlje, higijena, veliki za male
• Key words (EN): prevention, health, hygiene, big for small

VEM, DA Zmorem

• Avtorji: VUKAŠINOVIČ Daša
  • VUKAŠINOVIČ Daša: OŠ Dragomelj, Dragomelj
• Knjiga: OPB2012 — str. 96
• Vir: SRC-2026-10-06-017
• Jezik: sl
• Povzetek: Projekt Vem, da zmorem je ideja celotnega kolektiva OŠ Dragomelj. Je izraz želje, da storimo nekaj več, morda bolj pogumno, bolj prodorno, da postane prostor na naši šoli še bolj odprt, bolj spontan, bolj domač, za vse naše otroke, starše in zaposlene. Projekt je zastavljen kot celoletni projekt učenja socialnih veščin z namenom bogatenja čustvene inteligence otrok. Velik poudarek je na učenju spodbujanja in razvijanja konstruktivnega sodelovanja, občutka pripadnosti in zaupanja, na ozaveščanju prepoznavanja in sprejemanja različnih čustev, potreb in želja, konstruktivnega reševanja konfliktov, učenja nenasilne komunikacije, sprejemanja sebe in drugih ter kot ključno odgovornosti za lastna ravnanja. Poleg delavnic pa so vključeni v projekt še enodnevni izleti, z namenom druženja otrok iz različnih šol, organiziranje humanitarnih prireditev in sodelovanje s domom za starejše občane Domžale.
• Ključne besede: čustvena inteligenca, socialne veščine, komunikacija, sodelovanje, identiteta, spoštovanje

Verjemi Vase

• Avtorji: BIZJAK Simona
  • BIZJAK Simona: OŠ Franceta Prešerna Kranj
• Knjiga: PZ2021 — str. 71
• Vir: SRC-2026-10-06-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Kako najti sebe v tem stresnem času? Oceni se, kje si. Zastavi si cilje. Razmišljaj pozitivno. Izboljšaj svojo samopodobo. Dovoli si čutiti. Skrbi za zdravje in telo. Bodi v tem trenutku in sedaj. Poišči najboljšo verzijo sebe. Verjemi vase.
• Ključne besede: cilji, pozitivnost, samopodoba, čustva, osebna rast

Vesele Tačke pri Pouku

• Avtorji: BAVDEK Petra Skube
  • BAVDEK Petra Skube: OŠ Vavta vas, Slovenija
• Knjiga: DM2025 — str. 98
• Vir: SRC-2026-10-07-015
• Jezik: sl
• Povzetek: Skozi leta poučevanja sem vedno iskala nove načine za poučevanje in večjo motivacijo učencev. Zaradi svoje ljubezni do živali in pozitivnega vpliva prisotnosti psa na otroka, sem pričela z vključevanjem le-tega v svoje poučevanje. Šolskega psa redno vključujem predvsem v pouk prve triade. Cilj navzočnosti štirinožca je, da izpolnjuje mnoge potrebe otrok, tudi tiste, ki so včasih zanemarjene. Le te so dobro razpoloženje, veselje, občutek varnosti in sprejetosti. Predvsem pa izvedba učne ure na drugačen način. Učenci so pri takšnih urah vidno bolj motivirani za delo, se umirijo in sprostijo, sliši se glas tudi tistega učenca, ki je v večini v ozadju. Pes je tisti pomočnik, ki učencu izkazuje brezpogojno naklonjenost, je z vsakim prijazen in ne ocenjuje. To je en glavnih razlogov, da je delo terapevtskih psov tako zelo uspešno. Od tega pa ima koristi tudi učitelj. Pričakuje lahko, da se bodo samosvoji učenci omehčali, neugnani umirili, plahi opogumili.
• Abstract (EN): Over the years of teaching, I have always looked for new ways to teach and better motivate my students. Because of my love for animals and the positive impact a dog’s presence can have on children, I began incorporating a dog into my teaching. I regularly include the school dog especially in lessons for the first three years of primary school. The goal of having the four-legged friend present is to meet many of the children’s needs — even those that are sometimes overlooked. These include good mood, joy, a sense of safety, and acceptance. Most importantly, it brings a different approach to the lesson. During such lessons, students are visibly more motivated to work, they calm down and relax, and even the voice of a usually quiet student can be heard. The dog is a helper who shows unconditional affection to the student, is kind to everyone, and does not judge. This is one of the main reasons why therapy dogs are so effective. And teachers benefit too. They can expect that strong-willed students will soften, restless ones will calm down, and shy ones will gain confidence.
• Ključne besede: poučevanje, motivacija, šolski pes, sodoben pristop, pozitiven vpliv na vedenje

Vesolje – naše osončje

• Avtorji: GRUBELNIK Petra
  • GRUBELNIK Petra: Osnovna šola Radlje ob Dravi, vrtec Radlje
• Knjiga: VVZ2018 — str. 147
• Vir: SRC-2026-09-30-015
• Jezik: sl
• Povzetek: po pogovoru z otroki, o čem se radi pogovarjajo in kaj jih zanima, smo prišli do skupne točke, da je to vesolje. In kaj je vesolje? V nadaljevanju bom po področjih predstavila kako smo doživeli vesolje. V tem času je bila pri nas tudi pripravnica. In tudi z njo sva načrtovali priprave za strokovni izpit na temo vesolje - naše osončje. Pika na i pa je bil naravoslovni poizkus raketa na vodni pogon, ki nam ga je pripravil g. ravnatelj Damjan Osrajnik.
• Ključne besede: vesolje, osončje, raketa, planeti, naravni satelit, umetni satelit

Več kot dodatne naloge: Kakovostno delo s športno nadarjenimi učenci

• Avtorji: NASTIĆ Lana
  • NASTIĆ Lana: Osnovna šola Gorica Velenje, Slovenija
• Knjiga: TE2026 — str. 251
• Vir: SRC-2026-10-26-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Namen članka je predstaviti značilnosti športne nadarjenosti, možnosti njenega prepoznavanja pri pouku športa ter načine dela, s katerimi lahko športni pedagog spodbuja razvoj in napredovanje športno nadarjenih učencev. Članek temelji na pregledu strokovne in znanstvene literature ter predstavitvi in refleksiji praktičnih izkušenj pri delu z učenci. Pri prepoznavanju športne nadarjenosti so izpostavljeni različni vidiki, kot so gibalne sposobnosti, način učenja in napredovanja, reševanje gibalnih problemov, motivacija in odzivanje na nove gibalne situacije. Predstavljeni so načini dela, ki vključujejo diferenciacijo in individualizacijo pouka, problemske in ustvarjalne naloge, postavljanje individualnih ciljev, vključevanje učencev v demonstracije ter zagotavljanje različnih športnih izkušenj in možnosti za aktivno vključevanje v športne dejavnosti. Ker članek ni zasnovan kot empirična raziskava, raziskovalni vzorec ni bil oblikovan. Ugotovitve kažejo, da kakovostno delo s športno nadarjenimi učenci ne zahteva nujno posebnega programa, temveč predvsem premišljeno načrtovanje pouka in ustvarjanje spodbudnega okolja, v katerem lahko učenci razvijajo svoje potenciale.
• Abstract (EN): The purpose of this article is to present the characteristics of sports giftedness, the possibilities for identifying it in physical education, and teaching approaches that physical education teachers can use to support the development and progress of gifted students in sports. The article is based on a review of professional and scientific literature, as well as the presentation and reflection on practical experiences in working with students. The identification of sports giftedness considers various aspects, including motor abilities, learning and progression patterns, the ability to solve motor problems, motivation, and responses to new movement situations. The article presents teaching approaches that include differentiation and individualization of instruction, problem-solving and creative tasks, setting individual goals, involving students in demonstrations, and providing diverse sports experiences and opportunities for active participation in sports activities. As the article is not designed as an empirical study, no research sample was formed. The findings indicate that quality work with gifted students in sports does not necessarily require a special program, but rather thoughtful lesson planning and the creation of a supportive environment in which students can develop their potential.
• Ključne besede: športna nadarjenost, športno nadarjeni učenci, pouk športa, športni pedagog

Več obrazov ekosistemov od blizu

• Avtorji: BIVANJA Sodobni izzivi podaljšanega, KRIŽAN Mateja
  • KRIŽAN Mateja: OŠ Kašelj
• Knjiga: OPB2020 — str. 250
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: Dejavnost je namenjena učenju na prostem z opazovanjem, orientacijo, sodelovanjem, iskanjem neznanega, dajanjem navodil ostalim udeležencem in vodenjem le teh. Pri tem učenci spoznavajo lastnosti nekaterih bližnjih ekosistemov, življenjske razmere in organizme, ki tam živijo. Pomemben vidik je poudarjanje biotske pestrosti in spreminjanje okolja zaradi različnih vzrokov. Učenci po navodilih na poti v okolici šole najdejo visokogorje, gozd, morje, travnik in kraško jamo. Pozorni so na podrobnosti, iz katerih sklepajo o biotopu in biocenozi. Pozorno berejo navodila, ki jim omogočajo, da najdejo skrite ekosisteme. Pri tem se zabavajo, saj vodijo učitelja, ki se za to dejavnost prelevi v radovednega turista. Ker sem pri načrtovanju uporabila več različnih metod dela na prostem, sem z mislimi na različne učence poskušala najti načine, kjer lahko vsak najde svojo vlogo in način dela, ki mu ustreza.
• Ključne besede: ekosistemi, visokogorje, morje, jama, travnik

Večer v Knjižnici s Sobo Pobega

• Avtorji: TURK Mateja
  • TURK Mateja: OŠ Hudinja Celje, Slovenija
• Knjiga: DM2025 — str. 272
• Vir: SRC-2026-10-07-015
• Jezik: sl
• Povzetek: Učenci so v okviru posebnega dogodka preživeli prijeten večer v knjižnici, kjer je bilo v ospredju veselje do branja in skupno raziskovanje znanja. Osrednja dejavnost je bila soba pobega, ki je s svojimi izzivi spodbujala logično razmišljanje, ustvarjalnost in predvsem medvrstniško sodelovanje. Naloge so bile zasnovane tako, da so potekale v duhu zdravega tekmovanja, ob tem pa je prevladovalo sproščeno in spodbudno vzdušje. Učenci so ob reševanju izzivov pokazali veliko zagnanosti ter ob koncu dogodka odnesli s seboj številne pozitivne vtise, ki potrjujejo, da knjižnica ostaja pomemben prostor druženja, povezovanja in učenja.
• Abstract (EN): As part of a special event, students spent an enjoyable evening in the library, where the joy of reading and the shared pursuit of knowledge were at the forefront. The main activity was an escape room. Its challenges encouraged logical thinking, creativity, and, above all, peer collaboration. The tasks were designed to promote the spirit of healthy competition, while maintaining a relaxed and supportive atmosphere. During the problem-solving activities, students demonstrated great enthusiasm, and by the end of the event, they took away numerous positive impressions, confirming that the library remains an important space for socializing, connecting, and learning.
• Ključne besede: knjižnica, dogodek, branje, soba pobega, učenci

Večjezični Projekt Izginuli Stolp kot Primer Akcijsko Usmerjenega in Sodelovalnega Poučevanja Tujih Jezikov

• Avtorji: TERZIĆ Tina
  • TERZIĆ Tina: Gimnazija Šentvid, Slovenija
• Knjiga: IP2026 — str. 229
• Vir: SRC-2026-10-07-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek predstavlja projekt Izginuli stolp, ki je nastal v okviru projektnega in medpredmetnega dela pri pouku tujih jezikov v gimnaziji. Projekt temelji na akcijsko usmerjenem pristopu in načelih Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO), ki poudarjajo avtentično rabo jezika, sodelovalno učenje ter razvoj večjezične in medkulturne zmožnosti. Dijaki so v skupinah ustvarili zgodbo o Aljaževem stolpu za učence prve triade osnovne šole, jo prevedli v več tujih jezikov ter pripravili zvočne posnetke in digitalno objavo. Projekt je povezoval slovenščino, tuje jezike, zgodovino, geografijo in biologijo ter spodbujal ustvarjalnost, kritično mišljenje, sodelovanje in uporabo digitalnih orodij. Posebna pozornost je bila namenjena formativnemu spremljanju, medvrstniškemu vrednotenju in refleksiji učnega procesa. Projektno delo omogoča celostno razvijanje jezikovnih, socialnih, medkulturnih in digitalnih kompetenc ter pomembno prispeva k večji motivaciji in avtentični rabi jezika.
• Abstract (EN): This paper presents the project The Tower that disappeared, developed within project-based and interdisciplinary work in foreign language teaching at an upper secondary (grammar school) level. The project is grounded in the action-oriented approach and the principles of the Common European Framework of
• Ključne besede: projektno delo, akcijsko usmerjeni pristop, večjezičnost, formativno spremljanje

Večkotniki in Količinski Kontrast kot Primer Medpredmetnega Povezovanja Matematike in Likovne Umetnosti

• Avtorji: PIRC Kristijan, ČARNI Urška
  • PIRC Kristijan: OŠ Karla Destovnika – Kajuha Ljubljana
• Knjiga: IP2026 — str. 558
• Vir: SRC-2026-10-07-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek predstavlja primer medpredmetnega povezovanja matematike in likovne umetnosti v 8. razredu osnovne šole. Izhodišče dejavnosti je konstrukcija pravilnega večkotnika, ki ga učenci pri likovni umetnosti uporabijo kot osnovo za oblikovanje kompozicije s količinskim kontrastom. Pri tem raziskujejo razmerja med barvnimi ploskvami, razvijajo občutek za kompozicijo ter povezujejo likovne in matematične zakonitosti. Izdelke nato predstavijo pri pouku matematike, kjer pojasnjujejo postopek konstrukcije ter raziskujejo geometrijske lastnosti večkotnikov, kot so diagonale, notranji koti, obseg in ploščina. Prispevek temelji na izkušnjah učiteljice matematike in učitelja likovne umetnosti pri izvedbi dejavnosti ter na refleksijah učencev. Posebna pozornost je namenjena vlogi vizualnega mišljenja, vizualne opore in medpredmetnega povezovanja pri obravnavi geometrijskih vsebin. Opažanja kažejo, da so učenci geometrijske pojme lažje pojasnjevali in predstavljali, kadar so jih lahko prikazali na lastnih izdelkih. Dejavnost je učencem omogočila povezovanje znanja obeh predmetnih področij ter aktivno uporabo matematičnega in likovnega jezika.
• Abstract (EN): This paper presents an example of interdisciplinary learning that integrates mathematics and visual arts in the eighth grade of primary school. The activity is based on the construction of a regular polygon, which students use in visual arts as the foundation for creating a composition using quantitative contrast. Through this process, they explore relationships between colour areas, develop a sense of composition, and connect artistic and mathematical principles. The completed artworks are then presented in mathematics lessons, where students explain the construction process and investigate geometric properties of polygons, such as diagonals, interior angles, perimeter, and area. The paper is based on the experiences of a mathematics teacher and a visual arts teacher in implementing the activity, as well as on students’ reflections. Particular attention is given to the role of visual thinking, visual support, and interdisciplinary learning in the teaching of geometry. Observations indicate that students were able to explain and present geometric concepts more effectively when they could demonstrate them using their own artworks. The activity enabled students to connect knowledge from both subject areas and actively use mathematical and artistic language.
• Ključne besede: Večkotniki, količinski kontrast, medpredmetno povezovanje, matematika

Veščina Pisanja pri Učenju Jezika

• Avtorji: PINOZA Aleksandra Jagodič
  • PINOZA Aleksandra Jagodič: OŠ Šmarje pri Jelšah, Slovenija
• Knjiga: DM2024 — str. 216
• Vir: SRC-2026-10-07-014
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava pomen pisanja kot ključne veščine v izobraževanju, predvsem pri učenju tujih jezikov. Pisanje omogoča izražanje misli in idej, razvija pa tudi kritično mišljenje, analitične sposobnosti in ustvarjalnost. Učenci, ki aktivno pišejo, dosegajo višje ravni razumevanja in pomnjenja snovi ter razvijajo čustveno inteligenco in osebno identiteto. Pisanje v tujem jeziku pripomore k večji samozavesti pri uporabi jezika in izboljšuje analitične spretnosti. Vendar pa se v zadnjem času opaža trend upadanja kakovosti pisanja, predvsem zaradi manj pisanja na roko in pomanjkanja povratnih informacij. Predlaganih je nekaj metod, s katerimi lahko izboljšamo veščino pisanja, kot so projektne naloge, delavnice, uporaba tehnologije in spodbujanje branja. Učitelji in šola igrajo pomembno vlogo pri razvoju teh veščin in spodbujanju učencev pri pisanju ter komunikaciji, veliko vlogo pri tem pa imajo tudi starši, sploh pri mlajših učencih.
• Abstract (EN): The article addresses the importance of writing as a key skill in education, particularly in the context of learning foreign languages. Writing allows for the expression of thoughts and ideas while also developing critical thinking, analytical skills, and creativity. Students who actively engage in writing achieve higher levels of understanding and retention of material, as well as developing emotional intelligence and personal identity. Writing in a foreign language boosts confidence in language use and enhances analytical skills. However, there has been a noticeable trend in recent times of declining writing quality, mainly due to reduced handwriting and a lack of feedback. Several methods are proposed to improve writing skills, such as project assignments, workshops, the use of technology, and encouragement of reading. Teachers and schools play a crucial role in developing these skills and encouraging students in writing and communication, while parents also have an important role, especially with younger students.
• Ključne besede: pisanje na roko, tipkanje, učenje tujega jezika, miselni procesi, izobraževanje

Veščina profesionalnega odnosa – intervizija

• Avtorji: STOJANOVIĆ Ina, LJUBLJANA Vrtec Otona Župančiča
  • STOJANOVIĆ Ina: enota Živ Žav
• Knjiga: PZ2021 — str. 41
• Vir: SRC-2026-10-06-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Dobro počutje na delovnem mestu je zelo pomembno za medsebojne odnose in kvalitetnejše opravljeno delo. Strokovni delavci, ki delajo z otroki v skupinah, ugotavljajo, da je takšno delo lahko zelo zanimivo, razgibano, obenem pa tudi zelo stresno, kar lahko vpliva tudi na medsebojne odnose med zaposlenimi. Vprašanje reda in discipline je v vrtcih stalno prisotno. Včasih je zagotavljanje discipline zelo preprosto, drugič pa je treba v to vlagati ogromno naporov, nemalokrat brez pravega uspeha. Kot je vsak otrok v skupini različen, so med seboj različne tudi strokovne sodelavke in zaposleni v vrtcu, zato težave razrešujejo na več načinov. Potrebno je dobro razumeti izobraževalno funkcijo vrtcev, saj se tam ne samo vzgaja, temveč tudi izobražuje. Kakor se učijo otroci, se morata učiti tudi vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja – ne glede na starost strokovnega delavca. In prav tako je pomembno učenje različnih načinov razreševanja konfliktov in težav.
• Ključne besede: vrtec, supervizija, intervizija, metode intervizije, reševanje problemov, medsebojni odnosi

Video coaching gives space to grow together!

• Avtorji: SNIJDERS-LOONTJENS Lilian
  • SNIJDERS-LOONTJENS Lilian: The Netherland
• Knjiga: DM2019 — str. 8
• Vir: SRC-2026-10-07-010
• Jezik: en
• Abstract (EN) (zloženo iz besedila): The last time I had the privilege to speak at this conference in Ljubljana I spoke about children and their opportunities to develop their talents. This time we are going to conduct teachers and the ability to grow and become from their own strength. In The Netherlands we know the method videocoaching. It is once derived from video home training in healthcare. For years I have been working as a video coach and also as a trainer videocoaching. As a teacher it’s always, hard work and a big challenge to improve your education. Videocoaching gives space to grow together. The teacher describes a question and indicates at what time the problem arises on the day. The coach will work with video recordings in the classroom. On the basis of the recordings, the question will be returned during a call. The coach always look at the strengths in the teacher behavior, evaluate the question and the teacher and his coach will analyze together. This Way of guiding and coaching is very powerful and fits me very well. I would like to share with you some of my knowledge and look at the basic principles of this method. With videocoaching, you can let teachers experience the effect their teacher behavior has on the pupils. You can look together at the way instruction, directions and questions are offered. And Perhaps the most important thing is how feedback is given. Teacher Feedback in the classroom

Videokonferenca kot nov način poučevanja

• Avtorji: VOVKO Elizabeta
  • VOVKO Elizabeta: OŠ dr. Vita Kraigherja
• Knjiga: EPID2020 — str. 54
• Vir: SRC-2026-10-07-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Ko smo sredi meseca marca čez noč pričeli s poukom in delom na daljavo, si nismo tako učitelji še manj pa učenci predstavljali, da bo to postal naš vsakdan. Po začetniških poizkusih, kako pouk na daljavo približati učencem na čim bolj zanimiv način in kako jih motivirati, je izobraževanje iz dneva v dan teklo na nek način lažje. Z učenci in s starši smo vzpostavili različne načine komuniciranja. Sprva je to teklo prek elektronske pošte. V osmem in devetem razredu smo kontakt, seveda z dovoljenjem staršev, vzpostavili prek učencev. Sama sem razrednik v osmem razredu, imam zanesljive učence, ki so pokazali veliko voljo pri pomoči, tako meni kot učencem, ki so manj računalniško vešči. A kmalu se je pokazala potreba tudi po drugih možnostih. Tako smo z učenci v drugem tednu izobraževanja vzpostavili pouk prek videokonferenc (Zoom). Na začetku sem imela tudi individualna srečanja z učenci, z dodatno razlago in vajami. Kasneje pa sem poučevala na takšen način samo učno šibkejše učence. Videokonference je večina učencev z navdušenjem sprejela, k pouku prek tega medija so prihajali redno in številčno (zelo malo učencev je manjkalo). Zanimivo je, da je večina učencev imela sliko, pravo ime v šestem in sedmem razredu, v osmem so se učenci že skrivali pod različnimi slikami ali so bili brez slike. Za v prihodnje bom zahtevala sliko in pravo ime. Za mene je bilo moteče, da jih nisem videla. Za eno učenko vem, da ni želela slike, ker ima slabo samopodobo. Drugače pa ni bilo večjih težav z disciplino in delom prek zoom-a. Večina učencev je sodelovala, dvigovala celo roke, poslušali so. Preden pa sem se naučila vklopiti, da lahko samo jaz pišem, so nekateri učeni risali. Niso bili žaljivi, samo očitno jim je bilo dolgčas. Razlago snovi sem popestrila s PPT predstavitvami, zvočnimi posnetki in interaktivnimi vajami. Učence sem tedensko pozvala k ustvarjalnemu pisanju v obliki prispevkov za spletno šolsko glasilo, sodelovali so v natečaju Corona viirus. Tudi bralno značko so opravljali na Zoom srečanjih ali pa prek elektronske pošte. Po smernicah MIZŠ smo veliko prostora namenili ponavljanju, utrjevanju in preverjanju snovi. Tudi obseg obravnavane snovi sem po priporočilih oklestila. Videokonference sem imela enkrat ali dvakrat tedensko za posamezni razred. Poleg tega so imeli snov tudi v spletni učilnici.
• Abstract (EN): When we started teaching and working remotely overnight in the middle of March, teachers, much less students couldn’t imagine, that this would become our everyday life. After beginner attempts to bring distance learning closer to students in the most interesting way possible and how to motivate them, the day-today education became smoother and smoother. We established different ways of communicating with students and parents. At first, this ran via email. In the eighth and ninth grades, we established contact with students; of course with parental permission. I myself am a class teacher in the eighth grade and have reliable students who have shown a great willingness to help, both me and students who are less computer skilled. But the need for other options soon became apparent. Thus, in the second week of education, we established lessons with students through videoconferencing (Zoom). At the beginning, I also had individual meetings with students, with additional explanation and exercises. Later, however, I taught only the lower performing students in this way. Videoconferencing was enthusiastically received by most students, and they came to classes through this medium regularly and in large numbers (very few students were missing). Interestingly, most students in sixth and seventh grade logged in with their picture and a real name. Eighth grade students were already hiding under various pictures or were without a picture. I am planning to ask for a picture and a real name for the future. It was annoying for me not to see them. For one student in example, I know she didn’t want a picture because she has a bad self-image. Otherwise, there were no major problems with discipline and working through zoom. Most of the students participated, even raised their hands, they listened. But before I learned to turn off access so that only I could write, some scholars even drew pictures. They weren’t offensive, they were just plain bored. I enriched the explanation of the material with PPT presentations, sound recordings and interactive exercises. I invited students weekly to write creative pieces in the form of contributions to an online school newsletter, they even participated in the Corona virus competition. We were also able to conduct our reading badge at Zoom meetings or via email. According to the guidelines of the Ministry of Science, Education and Sports, we devoted a lot of space to repeating, consolidating knowledge and checking substances. I also reduced the volume of the substance in question according to the recommendations. I had video conferences once or twice a week for each class. In addition, they also had the material in an online classroom.
• Key words (EN): videokoneferenca, zoom

Videoposnetki v primerjavi z besedilom

• Avtorji: LULIĆ Remza
  • LULIĆ Remza: Osnovna šola Vincenzo e Diego de Castro Piran
• Knjiga: DM2018 — str. 224
• Vir: SRC-2026-10-07-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Živimo v svetu, kjer so spremembe edina stalnica. Način, kako se ljudje učimo, se je spremenil. V 21. stoletju imamo povsem drugačen pristop tako do poučevanja kot učenja, kot je bil nekoč. Le knjige niso več dovolj, da bi ura vedno stekla gladko, zabavno, zanimivo, drugačno. Z videi je učna ura v razredu pestrejša, bolj dinamična, raznolika, spodbuja razpravo, poveča motivacijo, ustvari realno sliko dogajanja. Rojeni govorci vstopijo v razred kljub razdalji. Skozi videe lahko vadimo besedno in nebesedno komunikacijo. Res je, da včasih branje razjasni stvari, ki jih pri videu nismo dojeli, da so knjige cenovno dostopnejše za množico in da nam izboljšajo moč domišljije, vendar so včasih težke, tako fizično kot za razumeti. Pozitivne in negativne lastnosti lahko najdemo tako pri enem kot pri drugem, vendar mladina sledi trendom in to je v današnji dobi tehnologija. Toda konec koncev je vse v očeh občudovalca.
• Ključne besede: videoposnetki, knjige, tehnologija

Vidna Spominska Strategija

• Avtorji: GANTAR Milojka Bozovičar
  • GANTAR Milojka Bozovičar: OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
• Knjiga: OPB2018 — str. 110
• Vir: SRC-2026-10-06-023
• Jezik: sl
• Povzetek: Vidni spomin nas skozi naše oči, možgane, srce in dušo zaznamuje z bogastvom podob in simbolov, ki so ključnega pomena za prepoznavanje sveta. Večinoma se mlajši otroci lahko učijo iz slikovnega materiala, še posebej tisti, ki imajo težave z besednim pomnjenjem, imajo pa dobro razvit vidni spomin. Vidna strategija se kaže v spretnosti zapisovanja s simboli in sličicami na podlagi povedanega ali prebranega besedila. Prav tako lahko navodila, prevedena v slikovni jezik, učencem dobro služijo pri pomnjenju, opravljanju nalog ali celo pri načrtovanju dela. Ni pomembna estetska vrednost sličic, gre za osebni slikovni zapis, ki ga razume samo tisti, ki ga je ustvaril. Učenje tehnike vidnih zapisov je lahko tudi v šoli zabavno opravilo. Nanj se učenci dobro odzivajo. Prav tako je zabavno pripovedovanje zgodb po naključno izbranih sličicah. Učenci naj se učijo različnih tehnik pomnjenja in učenja, uporabljajo pa naj tiste tehnike, ki so jim najbližje.
• Ključne besede: vidni spomin, vidna strategija, podobe, simboli, slikovni jezik, tehnike pomnjenja

Vik in Krik v Kokošnjaku

• Avtorji: HOSTNIK Nina
  • HOSTNIK Nina: OŠ Škofja Loka-Mesto, Slovenija
• Knjiga: IP2026 — str. 459
• Vir: SRC-2026-10-07-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Kadar se z učenci pogovarjamo o tem, kako si predstavljajo poučevanje v prihodnosti, se velikokrat omejijo le na tehnološke pripomočke, ki jih bodo nekoč po njihovem mnenju uporabljali učenci (npr. računalniki namesto zvezkov, uporaba virtualne resničnosti ipd.). Sama pa opažam, da se že sedaj - in se bo v prihodnje še izraziteje - dogaja velik premik predvsem v načinu poučevanja. Učitelji bomo namreč iskali metode, s katerimi bomo ohranili pozornost učencev, jih spodbujali k aktivnosti, ustvarjalnosti in iz njihove tekmovalnosti gradili sodelovalne, empatične ter odgovorne posameznike. S prispevkom želim predstaviti svoj primer dobre prakse, ki temelji na metodi Storyline in predstavlja sodoben pristop k poučevanju. Učenci podaljšanega bivanja v prvem razredu so se preko zgodbe prelevili v detektive. S pomočjo ustvarjalnih idej, medsebojnega sodelovanja, vzpodbujanja so reševali primer izginulih jajc in izziv na koncu uspešno razrešili. Ob tem so morali povezati svoja znanja z različnih področij, se spoznavali z mejami svojih sposobnosti, se urili v uporabi sodobne IKT ter se aktivno povezali z okoljem, v katerem živijo.
• Abstract (EN): Whenever I talk to my pupils about how they imagine teaching in the future, they often talk only about the different tools pupils will, in their mind, use in the future (using computers instead of handwriting, using virtual reality etc.). However, as a teacher, I personally believe that in the near future, teachers will search for methods to hold the pupils’ attention, encourage them to be active and creative and build cooperative, emphatic and responsible people basing on their own competitiveness. This article aims to present my own example of best practice, basing on the Storyline method, presenting a contemporary approach to teaching. Pupils in the first-grade extended stay group became detectives thorough a story. Using creative ideas, teamwork and encouraging each other they were solving a case of lost eggs, eventually succeeding in solving the puzzle. In doing so, they had to combine their knowledge from different fields, explore the limits of their abilities, develop their skills in using modern ICT technology, and actively engage with the community in which they live.
• Ključne besede: podaljšano bivanje, Storyline, kokoši, medpredmetno povezovanje

Vikend Delavnice za Najstnike »JAZ v Svetu Čustev« Obogatitvena dejavnost na socialno-čustvenem področju za učence 6. in 7. razreda

• Avtorji: ZELENJAK Nives
  • ZELENJAK Nives: Osnovna šola Mengeš, Slovenija
• Knjiga: PZOM2024 — str. 20
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Naloga šole je spodbujanje telesnega, spoznavnega, čustvenega in socialnega razvoja učencev ter omogočanje osebnostnega razvoja oz. krepitev pozitivne samopodobe. Tovrstne vsebine izvajamo v sklopu razrednih ur in programa preventivnih delavnic v času pouka. Razmišljala sem o dodatni izvedbi, ki bi pritegnila učence. Porodila se mi je zamisel o vikend delavnicah, na katerih bi učenci poleg dela na sebi prespali v šoli ter si sami kuhali. Učenci so pokazali zanimanje. V šoli so dva dni edini »prebivalci«, kar omogoča enkratno izkušnjo, priložnost za krepitev medosebnih odnosov med vrstniki različnih oddelkov in osebnostno rast. Izvedba nudi optimalne pogoje: mir, prostor (prazna šola), časovno svobodo (ni zvonca), število učencev (manjša skupina), motivacijo (prostovoljna udeležba) in možnost izkustvenega učenja.Povratne informacije, sodelovanje in odziv so vsakokrat izjemno spodbudni, zato so delavnice s skupino zainteresiranih učencev 6. in 7. razreda postale del obogatitvenih dejavnosti zadnjih pet let.
• Abstract (EN): The task of the school is to promote physical, cognitive, emotional, and social development of students, enable personal development and strengthen positive self-image. Such content is already implemented as part of classroom lessons, and as the program of preventive workshops during school hours. I have been thinking about an additional implementation that would engage students, and I got an idea of weekend workshops, where students would not only work on themselves but also spend the night and cook for themselves at school. Students have shown interest. In school, they are the only “residents” for two days, which provides a unique experience, an opportunity to strengthen interpersonal relationships among peers from different classes, and personal growth. The implementation provides optimal conditions: peace, space (empty school), time freedom (no bell), number of students (small group), motivation (voluntary participation), and the possibility of experiential learning. Feedback, cooperation, and response are always extremely encouraging, which is why workshops with a group of interested 6th and 7th grade students have been part of enrichment activities for the last five years.
• Ključne besede: vikend delavnice kot obogatitveni preventivni program, čustveni, socialni in osebnostni razvoj, najstniki

Vikend za nadarjene

• Avtorji: ŠETAR Marjetka
  • ŠETAR Marjetka: OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava
• Knjiga: TE2021 — str. 102
• Vir: SRC-2026-10-04-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Kot učiteljica razrednega pouka se vsako leto znova srečujem z učenci, ki izstopajo na posameznih področjih v znanju ali katerih drugih spretnostih in veščinah, hkrati pa se ti učenci v razredu dolgočasijo ali celo delajo nemir. Pogosto se izkaže, da motijo pouk učenci, ki so sposobni in nimajo učnih težav, ali celo izstopajo na posameznih področjih. Pomembno je, da znamo postaviti ločnico med učenci, ki kažejo višje sposobnosti v znanju, in tistimi, ki imajo učne ali vedenjske težave, da jih prepoznamo in jih že zelo zgodaj vključimo v proces evidentiranja nadarjenih učencev. Ko so evidentiranje učencev, seznanjanje in pridobivanje soglasij staršev ter identifikacija nadarjenih učencev zaključeni, se na podlagi prepoznanih področij nadarjenosti na šoli oblikuje individualiziran načrt za delo s posameznim učencem. Kdo sploh je nadarjen učenec, kako ločiti »pridnega in vestnega« učenca od nadarjenega, pa je pogosto dilema učiteljev 1. VIO, ki učence najprej prevzamejo v vzgojno-izobraževalni proces. Vendar enotne definicije nadarjenosti ni. Še najpogosteje so to učenci, ki izstopajo na posameznih področjih v znanju, so kreativni in kažejo višje sposobnosti od povprečnih. Zelo pomembno je, da učitelji poznamo svoje učence, znamo prepoznati njihova močna področja in želje, da lahko ustvarimo spodbudno učno okolje in razvijamo tisti potencial ali potenciale pri posameznem učencu, ki izstopajo. Kakšen je postopek oziroma koncept evidentiranja nadarjenih učencev, seznanjanje in pridobivanje soglasja staršev ter identifikacija, bom podrobneje opisala v članku. Vendar tukaj se delo s temi učenci šele prične. Delo z nadarjenimi učenci mora potekati v okviru samega pouka (notranja in zunanja diferenciacija), individualne oz. skupinske pomoči ter drugih šolskih in obšolskih dejavnosti. Predstavila bom primer, kako poteka delo z identificiranimi nadarjenimi učenci na naši šoli. Učencem smo kot obogatitveno dejavnost ponudili »Vikend za nadarjene«, ki smo ga v večini izvedli učitelji naše šole. Pokazalo se je, da si učenci druženja s sebi enakimi želijo, a je delo z njimi izziv, saj jih je potrebno nenehno spodbujati in motivirati z dejavnostmi, ki so jim zanimiva.
• Abstract (EN): As a classroom teacher, Imeet again every year with students, who excel in certain areas of knowledge or some other skills and abilities. These same students can also get bored or even make a disorder in the classroom. It often turns out those students who are capable and do not have learning difficulties, or even stand out in certain areas, interfere with the lessons. It is important to be able to draw a dividing line between the students who show higher abilities in knowledge and those who have learning or behavioural problems, to recognize them and involve them very early in the process of recording talented students. After the registration of students, the consent of parents and the identification of talented students are completed; an individualized working plan is formed in school based on the identified talented areas. There is often a dilemma for teachers of the first three educational classes, who is a talented student, how to separate a “diligent and conscientious” student from a talented one. However, there is no single definition of talent. The students, who stand out in individual areas of knowledge, are creative and show higher abilities than average are the most often talented. It is very important that teachers know their students, know how to recognize their strong areas and desires, so that we can create a stimulating learning environment and develop the potential or potentials in an individual student that stand out. Iam going to describe in detail in this article what is the procedure or concept of recording talented students, getting to know and obtaining parental consent and identification. However, working with these students is just beginning here. Work with talented students must take place in the class itself (internal and external differentiation), individual or. group help and other school and extracurricular activities. Iam going to present an example of how work is done with identified talented students at our school. We offered the students a “Weekend for the Talented” as an enrichment activity, which was mostly carried out by the teachers of our school. It has been shown that students want to socialize with their peers, but working with them is a challenge, as they need to be constantly encouraged and motivated with activities that interest them.
• Key words (EN): nadarjeni učenci, evidentiranje, razvoj potencialov, delo z nadarjenimi

Vikend zdravja in športa

• Avtorji: JOVANOVIĆ Peter
  • JOVANOVIĆ Peter: Šolski center Celje – Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko
• Knjiga: PZOM2019 — str. 95
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku sem predstavil vsebino, načrtovanje, organizacijo in koristnost ter pozitiven vpliv na psihofizično zdravje dijakov in dijakinj, ki ga je imel športni vikend v okviru 3. ure športne vzgoje za dijake in dijakinje v srednji šoli. Športni tabor je potekal v vasici Fara, ki leži v neposredni bližini reke Kolpe in meje s Hrvaško. Pouk športne vzgoje v naravnem okolju s pestrimi in nevsakdanjimi športnimi vsebinami obogati pedagoški proces in poskrbi, da se dijakom privzgoji aktiven življenjski slog. Cilj športnega vikenda, je bil, predstaviti dijakom in dijakinjam športe, ki se v šoli ne izvajajo in jih hkrati navdušiti in motivirati da se bodo v prihodnje z njimi še srečevali in si s tem bogatili osebnostne lastnosti in telesne sposobnosti. Športni vikend je po odzivu dijakov in profesorjev spremljevalcev dodana vrednost ne samo pouka športne vzgoje temveč tudi izobraževanja in vzgoje nasploh.
• Ključne besede: aktivnosti v naravnem okolju, Fara, psihofizično zdravje, srednja šola, športni vikend, vzgoja

Virtualna Geografska Ekskurzija

• Avtorji: MARKELJ Vesna
  • MARKELJ Vesna: OŠ Janka Kersnika Brdo, Lukovica
• Knjiga: EPID2021 — str. 43
• Vir: SRC-2026-10-07-017
• Jezik: sl
• Povzetek: Izobraževanje na daljavo je prineslo nove izzive in priložnosti tudi pri izvajanju geografskih ekskurzij. Pri predmetu geografije učenci z ekskurzijami spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije ter si pridobijo prostorske predstave o državi. Pred korona pandemijo so le-te vedno potekale neposredno na terenu, tako da smo z učenci predmetne stopnje obiskali eno izmed naravnogeografskih enot Slovenije. V času pouka na daljo pa smo se spoprijeli z izvedbo virtualne ekskurzije, saj fizična izvedba le-te ni bila mogoča. V prispevku je prikazana virtualna geografska ekskurzija v Obsredozemske pokrajine, ki smo jo izvedli z učenci 9. razreda. Namen je prikazati uporabnosti orodja »Projekti« v spletnem programu Google Zemlja (ang. Google Earth) za izvedbo ekskurzije na digitalen način. Prispevek podaja vpogled v posamezna orodja, ki jih ponuja program in s katerimi smo ustvarili prilagojen digitalni načrt poti ter virtualni ogled izbrane naravnogeografske enote Slovenije. Na koncu je posebna pozornost namenjena ovrednotenju prednosti in slabosti izvedbe ekskurzije na takšen način.
• Abstract (EN): Distance education has also brought new challenges and opportunities in conducting geographical excursions. In the subject of geography, students get to know the beauties and geographical diversity of Slovenia through excursions and gain spatial ideas about the country. Before the covid pandemic, excursions always took place directly in the field, so we visited one of the natural geographical units of Slovenia with the students. During the distance lessons, we were faced with the implementation of a virtual excursion, as its physical implementation was not possible. The paper presents a virtual geographical excursion to the Mediterranean regions, which we conducted with 9th grade students. The purpose is to show the usefulness of the “Projects” tool in the Google Earth web program for conducting an excursion in a digital way. The article provides an insight into the individual tools offered by the program and with which we created an adapted digital route plan and a virtual tour of a selected natural geographical unit of Slovenia. In the end, special attention is paid to evaluating the advantages and disadvantages of conducting an excursion in this way. 1 Uvod »Ekskurzija je v vzgojno-izobraževalni proces vključena kot skupek posebnih oblik in metod dela, ki najbolje uresničujejo koncept izkustvenega učenja« (Pečnik, Križman, Dolšina, 2015, str. 9). V primarni in sekundarni stopnji izobraževanja se ekskurzija pojavlja kot samostojni vsebinski sklop ali pa je navedena le v smislu didaktičnega priporočila za izvajanje določenih ciljev posameznih predmetov. V učnem načrtu geografije v osnovni šoli je v okviru opredelitve predmeta zapisano, da so: »medpredmetne (interdisciplinarne) šolske ekskurzije in terensko delo (so) dober primer za razvijanje proceduralnega in prenosljivega vseživljenjskega znanja, ki je skupno vsem šolskim predmetom in s katerim učenci pridobivajo novo znanje, ga izpopolnjujejo in razširjajo ter uporabljajo tako, da dobi pomembno mesto v njihovem poznavanju domovine« (Kolnik, Otič, Cunder, Oršič, Lilek, 2011, str. 5). Med standardi znanja po področjih se v učnem načrtu geografije omenja ekskurzije v slovenske pokrajine, kjer je v ospredju vzgojno-izobraževalni cilj, da »učenec z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spozna raznolikost Slovenije« (Prav tam, str. 26). Cilj interdisciplinarne ekskurzije je, da učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije, si pridobijo prostorske predstave o državi in razvijejo sposobnost uporabe preprostih metod geografskega raziskovanja (opazovanje, merjenje, preprosta analiza, uporaba statističnih metod itd.). Izobraževanje na daljavo je prineslo nove izzive in priložnosti tudi pri izvajanju ekskurzij, ki jih pri predmetu geografije organiziramo vsakoletno za vsak oddelek. Pred korona pandemijo so ekskurzije vedno potekale neposredno na terenu, tako da smo z učenci od 6. do 9. razreda obiskali eno izmed naravnogeografskih enot Slovenije. V času poučevanja na daljavo pa smo se spoprijeli z izvedbo virtualne ekskurzije. V prispevku je prikazana virtualna geografska ekskurzija, ki smo jo izvedli z učenci 9. razreda v času pouka na daljavo. Namen prispevka je prikazati uporabnosti orodja »Projekti« v spletnem programu Google Zemlja (ang. Google Earth) za izvedbo virtualne ekskurzije v Obsredozemske pokrajine. Prispevek podaja vpogled v posamezna orodja, ki jih ponuja program in s katerimi smo ustvarili prilagojen digitalni načrt poti ter virtualni ogled izbrane naravnogeografske enote Slovenije. Na koncu bomo posebno pozornost namenili ovrednotenju prednosti in slabosti izvedbe ekskurzije na takšen način. 2 Virtualna geografska ekskurzija: obsredozemske pokrajine Ker v času pouka na daljavo fizična izvedba geografske ekskurzije Obsredozemske pokrajine ni bila mogoča, smo s pomočjo programa Google Zemlja izvedli virtualno izvedbo le-te. Digitalna platforma Google Zemlja je že nekaj časa znana kot ogromen arhiv satelitskih posnetkov, ki nam omogoča virtualne oglede skoraj vseh krajev na našem planetu. Do aplikacije lahko brezplačno dostopamo preko spletnega brskalnika ali si jo naložimo na tablice in pametne telefone (Montanari, 2018; Montanari, 2020). V programu so na voljo številne funkcije oziroma orodja, ki jih lahko uporabimo pri obravnavi geografskih učnih vsebin. Tako se lahko s klikom na funkcijo »Projekti« v nekaj preprostih korakih ustvari prilagojeno digitalno pot, sestavljeno iz več stopenj neposredno na globusu Google Zemlja, obogateno z besedilom, slikami, video posnetki, itd. Ustvarjen projekt lahko učenci samostojno raziskujejo, tako da se jim omogoči dostop do le-tega (delitev URL povezave). Gre torej za obliko digitalnega orodja, ki učiteljem in učencem omogoča geografske raziskave v prostoru in času. A. Linije in oblike Virtualno ekskurzijo smo pričeli z določitvijo lege Obsredozemskih pokrajin in delitvijo le-te na posamezne enote (pokrajine). V programu Google Zemlja smo uporabili možnost »Nariši črto ali obliko«. Tako smo na Googlovem zemljevidu s pomočjo klikov dodali vrsto točk in na takšen način narisali obliko, s katero smo omejili območje Obsredozemskih pokrajin (slika 1). Učenci so na takšen način dobili prostorsko predstavo o legi teh pokrajin v Sloveniji. Slika 1: Google Earth – območje Obsredozemskih pokrajin, 2021. V naš projekt ekskurzije smo z dodajanjem vrste točk narisali tudi črto, s katero smo ponazorili celoten tok reke Dragonje. Učenci so v virtualni ekskurziji lahko sledili reki Dragonji od njenega izvira v vzhodnih obronkih Šavrinov v občini Koper do njenega izliva v Piranski zaliv, kjer je z naplavinami finejšega materiala izoblikovala obsežno ravnico, na kateri so uredili Sečoveljske soline. B. Točke ogleda Točke ogleda (npr. Škocjanske jame, Strunjanski klif, Piran, Luka Koper itd.) smo v projekt virtualne ekskurzije dodali na tri načine. (1) Pri dodajanju točk ogleda v virtualni ekskurziji smo največkrat uporabili funkcijo »Dodaj mesta z iskanjem« v kategoriji »Nov element«. V ikono za iskanje smo na primer vpisali Piran. Program Google Zemlja nas je v nekaj sekundah »ponesel« na območje mesta Piran, ki ga lahko opazujemo iz ptičje perspektive. S klikom na gum »dodaj v projekt« smo Piran kot točko ogleda dodali našemu projektu virtualne ekskurzije. (2) V kategoriji »Nov element« smo funkcijo »Dodaj oznako položaja« uporabili takrat, ko smo želeli sami določiti določeno mesto oziroma točko ogleda v okviru virtualne ekskurzije. Tako smo na primer na Googlovem zemljevidu označili območje, kjer je leta 1859 Jožef Koller zasadil prvi nasad črnega bora in s tem postavil temelje pogozdovanju takrat povsem pustega Krasa. Gre za območje pri naselju Bazovica v Italiji tik ob slovensko-italijanski meji, ki v Googlovih zemljevidih ni zabeleženo. (3) V projekt virtualne ekskurzije smo dodajali tudi točke iz pogleda »Street View« (gumb v obliki malega človeka) oziroma sprehod po ulicah, cestah krajev itd. Gre za navidezno predstavitev okolice, ki je sestavljena iz več milijonov panoramskih slik (360-stopinjske panorame). To opcijo smo uporabili, da so se učenci lahko virtualno sprehodili po oljčniku in si tako ogledali oljko, ki je najznačilnejša sredozemska rastlina (slika 2). Slika 2: Google Zemlja – Dodajanje mesta iz pogleda »Street View« v projekt, 2021. C. Informacije (besedilo, fotografije, videoposnetki) Ko dodajamo točke v projekt v programu Google Zemlja, se odpre tudi polje z informacijami. Program v tem polju samodejno ponudi fotografijo in informacije iz proste spletne enciklopedije Wikipedija (slika 3). Slika 3: Google Zemlja – Dodaj mesta z informacijskim poljem v projekt, 2021. Slika 4: Google Zemlja – »Izberi sliko ali videoposnetek«, 2021. Omenjeno lahko ohranimo in uporabimo pri našem projektu ali pa lahko spremenimo slog informacijskega polja. Vsaki točki, liniji ali obliki namreč lahko sami dodajamo informacije (opcija »urejanje elementa«). Pri naši virtualni ekskurziji smo točkam, linijam ali oblikam določili naslov in v polje za informacije zapisali geografsko vsebino, ki so jo morali učenci prebrati. Pri nekaterih točkah je bila podana tudi povezava do spletne strani, kjer so si pridobili še dodatne informacije o določeni temi. K posamezni točki smo vedno dodali eno ali več fotografij ali kart, s katerimi smo vizualno nadgradili geografsko vsebino. S pomočjo funkcije »Izberi sliko ali videoposnetek« smo slike nalagali iz našega arhiva, iz računalnika (»Nalaganje«), Googlovega računa (»Google drive«) ali s spleta (»Google iskanje slik« ali »URL«) (slika 4). Pri določenih točkah (npr. Strunjanski klif, Sečoveljske soline …) smo dodali videoposnetek z You- Tuba. Slabost opcije »Izberi sliko ali videoposnetek« v Google Zemlji je ta, da se v to polje lahko dodaja samo videoposnetke s strani YouTube. Ker smo za potrebe virtualne ekskurzije želeli, da si učenci ogledajo izbrane posnetke tudi s portala slovenske nacionalne televizije, smo to naredili tako, da smo v polje za informacije zapisali URL povezavo do spletne strani. Na primer, pri ogledu Izole smo v informacijsko polje pripeli povezavo do oddaje izobraževalnega programa RTV SLO Mestne promenade – Izola. Učenci so z ogledom oddaje spoznali geografske danosti slovenske obale. Med vsemi obalnimi mesti se je prav v Izoli ohranila najbolj pristna sredozemska tradicija, pečat pa ji daje tudi prisotnost različnih narodov in kultur. V polje z informacijami smo zapisali tudi naloge in vprašanja, na katera so učenci odgovorili v zvezek. Zapis nalog in odgovorov so na koncu opravljene virtualne ekskurzije fotografirali in oddali v spletno učilnico. D. 3D pogled Učencev nismo mogli fizično odpeljati na ogled Obsredozemskih pokrajin, kjer bi neposredno lahko spoznali razliko v površju med apnenčastimi in flišnimi pokrajinami. Zato smo v programu Google Zemlja uporabili ogled zemljevida v 3D. 3D gumb nam omogoča pogled na kraje in območja iz kateregakoli zornega kota. Na primer 3D razgled na Koprsko primorje jasno nakaže značilnosti gričevja (slika 5). Vidne so vzpetine do 500 m nadmorske višine z številnimi vmesnimi dolinami. Slika 5: Google Zemlja – 3D pogled na Koprsko primorje, 2021. E. Celozaslonski diapozitivi V kategoriji »Nov element« je na voljo tudi funkcija »Celozaslonski diapozitiv«. To funkcijo smo uporabili za virtualno pripovedovanje zgodb s fotografijami, ki so bile podkrepljene z besedilom, in so si jih učenci lahko ogledali na celotnem zaslonu. Tako smo na primer s to funkcijo učencem predstavili razvoj Luke Koper in njen geografski ter gospodarski pomen. Zaključek Pri izbiri digitalnega orodja, ki je namenjeno poučevanju na daljavo, je potrebna velika mera previdnosti. Ker smo program Google Zemlja že poznali iz poučevanja geografije v učilnici, je bila odločitev, da to orodje uporabimo tudi pri izvedbi virtualne ekskurzije, enostavna. Prednost funkcije »Projekti« v Google Zemlji je ta, da je pripravljena za takojšnjo uporabo in jo je preprosto deliti z učenci, ki jo nato lahko samostojno uporabljajo. To digitalno orodje je namreč brezplačno dostopno in je na voljo za uporabo v širokem naboru naprav (računalnik, tablice, pametni telefoni). Iz vidika poučevanja geografije je pomembno tudi to, da program Google Zemlja ponuja podrobne in natančne prikaze Zemljinega površja s posodobljeni zemljevidi in podatki. Ta digitalna platforma tako ponuja interaktivne vire in poti za izvajanje virtualnih ogledov planeta Zemlje z uporabo satelitskih slik visoke ločljivosti. Za praktično vsako obravnavano geografsko vprašanje nas čaka navidezna tura, da se v razredu ali pri pouku na daljavo “dotaknemo” krajev, o katerih govorimo. To digitalno orodje v pravem didaktičnem okvirju povečuje geografsko zavedanje in gradi kritično mišljenje. Program učencem omogoča, da raziskujejo Zemljo na dinamičen in interaktiven način in s tem podpira razmišljanje v prostorskem smislu ter razumevanje naravnih in družbenih pojavov ter procesov na Zemlji. Za učilnico 21. stoletja (fizično ali na daljavo) Google Zemlja predstavlja odlično priložnost za prilagajanje tradicionalnim didaktičnim orodjem, oživitev poučevanja geografije (in drugih predmetov) ter spodbujanje učencev k raziskovanju, razmišljanju in reševanju težav. Poleg prednosti ima program Google Zemlja tudi nekatere pomanjkljivosti. Za delovanje to digitalno orodje potrebuje dostop do interneta z visoko pasovno širino. Šibka točka Googla Zemlje je tudi nizka ločljivost posnetkov na nekaterih območjih, prav tako niso pokrita vsa območja sveta (nekatera so omejena). Slaba stran za uporabo programa v slovenskih šolah je tudi ta, da so v slovenskem jeziku samo osnovni ukazi.
• Key words (EN): ekskurzija, geografija, pouk na daljavo. VIRTUAL GEOGRAPHIC EXCURSION

Visible Learning

• Avtorji: KNECHTELSDORFER . Eva
  • KNECHTELSDORFER . Eva: Institut TIBI, Wien/Krems, Austrija
• Knjiga: DM2018 — str. 6
• Vir: SRC-2026-10-07-009
• Jezik: en
• Abstract (EN) (zloženo iz besedila): In their publication, Hattie and Yates (2014) demonstrate that teachers, relationships and learn- ing processes are essential for successful learning. This paper aims at examining possible methods in making the learning process visible, for students and teachers. As Hattie and Timplerley (2007) claims, feedback is one of the most effective tools in learning processes. Similarly, Inman and Roberts (2015) demonstrate how pre-assessment and reflection are the “bookends” of learning, supporting individual potential development. According to Hattie and Timperley (2007, 102), “[f]eedback is information provided by an agent (e.g., teacher, peer, book, parent, experience) regarding aspects of one’s performance and understanding”. It helps not only students in their learning process but also provides essential information for teachers to adapt their teaching to learners’ needs. Feedback needs to feed up (Where am I going?), feed back (How am I going?) and feed forward (Where to next) (ibid. 87). Similarly, Inman and Roberts (2015, 47–49) point out that pre-assessment is a necessary first step in differentiation. In order for students and teachers to choose the right content, process, product and assessment for a learning unit it is crucial to examine where a student is at the begin- ning of a learning unit. This pre-assessment is not necessarily a test to check competence in a certain a

Visokosenzitivna Djeca u VrtiĆKOM Okruženju

• Avtorji: DROŽĐAN Danijela, ROKLICER Mirjana
  • DROŽĐAN Danijela: DV „Šegrt Hlapić“, Sesvete, Hrvatska
  • ROKLICER Mirjana: DV „Šegrt Hlapić“, Sesvete, Hrvatska
• Knjiga: PZOM2024 — str. 463
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Ovisokosenzitivnoj djeci se kod nas malo zna ili bolje rečeno malo se priča. To su obično ona djeca koja u institucionalnom okruženju dođu i „prođu“ a da ih gotovo nismo ni primijetili. Jedan od razloga je što u vrtiću ili u školi imaju jedan obrazac ponašanja, a kod kuće drugi. Najčešće kažemo za takvu djecu da su povučena, sramežljiva… Međutim, to nije tako. Pitamo li njihove roditelje saznati ćemo njihovu skroz drugu stranu. Stranu koju mi u vrtiću ili školi nismo upoznali i teško možemo takvo ponašanje zamisliti za to dijete. Prema E. Aron rađa se između 15 – 20% visokosenzitivne djece. Neke od osobina koje djeca pokazuju kod kuće: želi da mu roditelj izreže sve etikete na odjeći, roditelj ima osjećaj da mu dijete čita misli, primjećuje detalje, ne želi se odvojiti od roditelja na nepoznatim mjestima, gdje je gužva ili na rođendanu, smetaju mu glasni zvukovi, stavlja ruke na uši, neraspoloženo je nakon povratka vrtića ili škole te često umjesto odlaska u park želi kući, treba mu dugo vremena da priča s ljudima koje upoznaje, ako je imalo aktivniji dan teško zaspe, primjećuje detalje, nakit, promjenu parfema, kad drugo dijete plače izrazito je empatično, primjećuje osjećaje drugih, preferira tihe i mirne igre, uživa provoditi samo vrijeme, ne voli jake mirise, ne voli kada se hrana miješa, voli obično jednoličnu hranu, teško reagira na kazne, podrugivanja, teško se umiri nakon toga, dijete je sklono perfekcionizmu, često postavlja pitanja života i smrti, prijateljstva, smisla života, često djeluje zrelije od ostale djece, ne voli promjene ili nepostojanje planova, ne voli iznenađenja, voli rutinu, ne voli nenajavljene posjete, nije spontano. U institucionalnom okruženju ili od strane rodbine i prijatelja visokosenzitivno dijete se opisuje kao: sramežljivo, čudno, povučeno, jako dobro, mudro, tiho, preosjetljivo, plačljivo, zahtjevno, neobično. Podjednak je broj visokosenzitivnih dječaka i djevojčica. Oko 30% visokosenzitivne djece je ekstrovertno, a 70% introvertno. Visokosenzitivna djeca među sobom jako se razlikuju. Zbog temperamenta ali i osobina kao što su upornost, konteksta u kojem rastu, prilagodljivosti, drugačijeg modela uzora. Važno je napomenuti da visokosenzitivna djeca nisu djeca s poteškoćom, već da se radi o crti ličnosti, o biološkoj karakteristici koja je najčešće naslijeđena. Roditelji su ti koji će odlučiti hoće li se visokosenzitivnost njihovog djeteta pretvoriti u prednost ili u anksioznost (E. Aron). U vrtićkom okruženju možemo primijetiti sa se rijetko kad nameće, javlja za riječ, iznosi svoje mišljenje ako ga nismo pitali, igra se s jednim ili dvoje djece, neupadljivo je. Upravo zbog takvog neupadljivog ponašanja ih ne primjećujemo. Tomu pridonose i prekomjerni broj djece u grupi, djeca koja drugačijim ponašanjem privlače pažnju gdje je često potrebna intervencija odgojitelja… To ne znači da takvu djecu trebamo „pustiti“, već upravo suprotno: oni nam predstavljaju izazov, jer je potrebno puno truda da dopremo do njih kako bi stekli povjerenje u nas i obratili nam se kada smo im potrebni..
• Ključne besede: DV Malešnica

Vitezova Neskončna pot Prek Poljan v Ekstatično Slutnjo Nokturna

• Avtorji: BENČINA Tanja Štante
  • BENČINA Tanja Štante: Gimnazija Celje – Center, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 194
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Srečko Kosovel je pesnik z bogatim, raznolikim pesniškim opusom, ki ga skušamo učitelji približati dijakom v skopo odmerjenem času nekaj šolskih ur. Namen strokovnega prispevka je predstaviti primer obravnave pesnika in njegove poezije v srednji šoli, kar smo poskusili z dijaki v 3. letniku programa gimnazija na Gimnaziji Celje – Center, pri čemer je bila njegova pesem Slutnja iztočnica za primerjavo z že znanima Murnovo Pa ne pojdem prek poljan in Lorcovo Vitezovo pesmijo. Sledilo je usvajanje nove snovi in pesem Slutnja nam je bila znova v pomoč, ko so dijaki ugotavljali, v čem se razlikuje od njim še neznanih Kosovelovih pesmi Kons. 5 in Nokturno, kar je prebudilo njihovo radovednost pred obravnavo pesnikove Ekstaze smrti. Če bi nas dijaki vprašali, kaj morajo vedeti o Srečku Kosovelu, bi bil lahko naš odgovor kar nenavaden naslov strokovnega prispevka, ki kot napoved teme vzbudi radovednost dijakov; lahko pa poskusimo drugače in dijaki sami na koncu sestavijo zanimivo poved, ki zajema njihove glavne ugotovitve o pesniku ter njegovih pesmih. Z branjem poezije jim skušamo privzgojiti bralne navade, da bi kot kultivirani (odrasli) bralci brali tudi poezijo.
• Abstract (EN): Srečko Kosovel is a poet with a rich, diverse poetic body of work, which we teachers try to present to students in the limited time of a few school hours. The aim of this professional contribution is to present an example of how to tackle the poet and his poetry in high school, which we attempted with students in the 3rd year of the gymnasium program at Gymnasium Celje – Center, where his poem ‘Slutnja’ served as a starting point for comparison with the already known Murn’s ‘Pa ne pojdem prek poljan’ and Lorca’s ‘Vitezova pesem’. This was followed by the acquisition of new material, and the poem ‘Slutnja’ was again helpful when students determined how it differs from the previously unknown Kosovel’s poems ‘Kons. 5’ and ‘Nokturno,’ which awakened their curiosity before addressing the poet’s ‘Ekstaza smrti.’ If students were to ask us what they should know about Srečko Kosovel, our answer could be the quite unusual title for a professional article that arouses the curiosity of the students as a preview of the topic; or we could try differently and have the students create an interesting sentence at the end that encompasses their main findings about the poet and his poems. By reading poetry, we aim to instill reading habits in them so that, as cultured (adult) readers, they will also read poetry.
• Key words (EN): dijaki, Kosovel, Lorca, Murn

Vizija vzgojitelja je spoštovanje otrokovega glasu

• Avtorji: BOŠNJAK Manuela
  • BOŠNJAK Manuela: Vrtec Postojna
• Knjiga: VVZ2019 — str. 133
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Vsak človek ima svoje poslanstvo, cilj h kateremu stremi za boljši danes, jutri, za boljši vsakdan. Moje poslanstvo je delo z otroki. Jemljem ga zelo resno in s polno odgovornostjo. Iščem poti do vsakega otroškega srca s ciljem aktivne vključenosti otroka v proces igre. Je izziv zame, kot za otroka. Ko otrok participira s predlogi, idejami, sam išče poti rešitve problema in tako raste v odgovornega in kritičnega človeka. Prepričana sem, da je to prava pot k osebni rasti naših otrok.
• Ključne besede: kompetenten vzgojitelj, aktiven pred. otrok, participacija, osebnostni razvoj otroka, aktivno učenje

Vizualizacija pri Pouku Angleščine

• Avtorji: BATAGELJ Valentina
  • BATAGELJ Valentina: Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
• Knjiga: DM2022 — str. 227
• Vir: SRC-2026-10-07-012
• Jezik: sl
• Povzetek: Vizualizacija je že več kot 30 let del športne psihologije z namenom, da izboljša uspešnost, zato je njene prednosti dobro poznati in izkoristiti potencial, ki ga ponuja pri učenju tujega jezika. Nepogrešljiva je pri spodbujanju delovanja desne hemisfere (domišljija) in leve hemisfere (jezik), zato njena uporaba pri pouku angleščine prinaša prednosti kot uvodna motivacija, glavna ali zaključna dejavnost. Učenci se sprostijo, so dojemljivi za učenje in v takem okolju se počutijo varni. Ne samo, da jo imajo učenci radi, ker je sproščujoča in vključi več čutov, za učence je izkustvena, zato se jim tudi vtisne v spomin in pripomore k učenju angleškega jezika. Prispevek v prvem delu predstavi pojem vizualizacije, v drugem delu pa primere uporabe pri pouku angleščine, z napotki in izzivi.
• Abstract (EN): Over 30 years, visualisation has been a part of sports psychology with the intention to enhance performance, thus it is important to know its advantages and make use of the potential it offers in second language learning. It is a must in order to stimulate the right hemisphere (imagination) and the left hemisphere (language), thus, its use in language learning brings advantages, be it as introduction, main, or wrap-up activity. In such an environment, the pupils are relaxed, ready to learn and feel safe. Not only do the pupils feel relaxed and it occupies the senses, it also enables the pupils a memorable experience and supports English learning. In the first part, visualisation is presented. The second part demonstrates examples of use in English learning, together with the advantages and challenges.
• Ključne besede: vizualizacija, učenje tujega jezika, angleščina, napotki, sprostitev, ustvarjalnost. VISUALIZATION IN ENGLISH LEARNING

Vizualna Komunikacija kot Orodje Samoregulacije v Učnem Okolju pri Učencih z Avtističnim Spektrom

• Avtorji: LJUBLJANA Maja Uranič Zavod za gluhe in naglušne
  • LJUBLJANA Maja Uranič Zavod za gluhe in naglušne: Slovenija
• Knjiga: DM2025 — str. 575
• Vir: SRC-2026-10-07-015
• Jezik: sl
• Povzetek: Vizualna komunikacija predstavlja pomembno podporo pri razvijanju samoregulacije učencev v učnem okolju. Učencem, ki se soočajo z izzivi pri koncentraciji, motivaciji ali čustveni regulaciji, lahko vizualna podpora služi kot strukturiran in pomirjujoč okvir. Različni vizualni didaktični pripomočki pri učencih spodbujajo samokontrolo in samostojnost. Omogočajo jim, da se zanašajo na lastne strategije in ne zgolj na usmerjanje učitelja. Prav tako zmanjšujejo stres in povečujejo občutek varnosti. Tak način komunikacije je posebno priljubljen pri učencih, ki imajo diagnosticirano motnjo avtističnega spektra. Izkušnje kažejo, da se učenci s pomočjo vizualnih pripomočkov v učnem okolju veliko bolje znajdejo. Vizualna komunikacija ni le estetska, temveč je tudi funkcionalno in razvojno naravnana. V učnem procesu ima pomembno vlogo pri spodbujanju aktivne vloge učencev. V prispevku je predstavljen primer učenke, ki je imela težave pri prepoznavanju stiske v določenih situacijah. Za učenko je bil oblikovan didaktični pripomoček, namenjen lažjemu prepoznavanju stiske in postopnemu razvijanju strategij samoregulacije.
• Abstract (EN): Visual communication represents an important support in developing students’ self-regulation within the learning environment. For students who face challenges with concentration, motivation, or emotional regulation, visual support can serve as a structured and calming framework. Various visual teaching aids encourage self-control and independence among students. They enable students to rely on their own strategies rather than solely on teacher guidance. Visual support also reduces stress and increases the sense of security. This type of communication is particularly effective for students diagnosed with autism spectrum disorder. Experience shows that students navigate the learning environment much better with the help of visual aids. Visual communication is not only aesthetic but also functional and developmentally oriented. In the learning process, it plays a significant role in promoting students’ active participation. This paper presents the case of a student who had difficulties recognizing distress in certain situations. A teaching aid was designed for the student to facilitate the recognition of distress and the gradual development of self-regulation strategies.
• Ključne besede: komunikacija, motnja avtističnega spektra, prilagoditev, strukturirano učno okolje

Vizualna Pismenost kot Kompetenca Izobraževanja Prihodnosti: Kvalitativna Analiza Prepoznavanja Podob, Ustvarjenih z Umetno Inteligenco, med Dijaki Srednje Šole za Oblikovanje Maribor

• Avtorji: BREG Martina
  • BREG Martina: Srednja šola za oblikovanje Maribor, Slovenija
• Knjiga: IP2026 — str. 611
• Vir: SRC-2026-10-07-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Razvoj generativne umetne inteligence spreminja načine ustvarjanja in vrednotenja digitalnih podob ter povečuje pomen vizualne pismenosti kot ključne kompetence izobraževanja prihodnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dijaki Srednje šole za oblikovanje Maribor prepoznavajo podobe, ustvarjene z umetno inteligenco, in katere vizualne značilnosti pri tem uporabljajo. V raziskavi je sodelovalo 31 dijakov, odgovori na odprta vprašanja pa so bili analizirani s kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati kažejo, da dijaki pri presoji uporabljajo kombinacijo anatomskih značilnosti, vizualnih podrobnosti, osvetlitve, barv, kompozicije in splošnega vizualnega vtisa. Ugotovitve poudarjajo pomen razvoja vizualne pismenosti, kritičnega vrednotenja digitalnih vsebin ter izobraževanja o odgovorni uporabi umetne inteligence.
• Abstract (EN): The development of generative artificial intelligence is transforming the ways in which digital images are created and evaluated, while increasing the importance of visual literacy as a key competence for the education of the future. The aim of this study was to investigate how students at the Secondary School of Design Maribor identify AI-generated images and which visual characteristics they rely on in the process. The study involved 31 students, and their responses to open-ended questions were analysed using qualitative content analysis. The results show that students use a combination of anatomical features, visual details, lighting, colour, composition, and overall visual impression when assessing whether an image was generated by artificial intelligence. The findings highlight the importance of developing visual literacy, fostering the critical evaluation of digital content, and educating students about the responsible use of artificial intelligence.
• Key words (EN): vizualna pismenost, dijaki, ustvarjalnost

Vizualna Podrška KAO Poticaj za Metakogniciju i Suradničko Učenje

• Avtorji: POŽGAJ Željka
  • POŽGAJ Željka: Dječji vrtić Mali princ, Zagreb, Hrvatska
• Knjiga: DM2024 — str. 496
• Vir: SRC-2026-10-07-014
• Jezik: hr
• Povzetek: Svakodnevno koristimo različite oblike vizualne podrške –post it papirići, prometni znakovi, kalendari, semafori, GPS/ karte, pametni satovi, upute za korištenje aparata i sl. Kada idemo u trgovinu nosimo popis namirnica, kao jednu vrstu vizualne podrške. Upravo zato možemo reći da je vizualna podrška dio svakodnevice koji nam olakšava funkcioniranje. Isti princip pomaže i djeci pri učenju različitih vještina, rutina, razumijevanja pravila i složenih radnji. Stoga pri usvajanja znanja vizualna podrška može biti jako dobar pedagoški alat bez obzira imaju li djeca poteškoće pri usvajanju znanja ili ne. Ona također djeci omogućavaju bolje razumijevanje i nude mogućnost samostalnog učenja i svladavanja radnji i rutina. Kada djetetu verbalno kažemo neku uputu, kao što je npr.“operi ruke”, ta informacija je tu samo nekoliko trenutaka dok ju izgovaramo, dok je vizualna podrška ispred djeteta koliko god je djetetu potrebno i nakon što su riječi izgovorene (sličice pranja ruku u ovom primjeru). To znači da djeca mogu gledati vizuale, a odgojitelji se mogu pozivati na njih, ukazivati na njih ili ih pokazivati tako da se mogu koristiti kao podsjetnik na informacije o aktivnosti, rutini, redoslijedu radnji ili očekivanjima. Tako stvaramo razvojno-primjerene odgojno-obrazovne prakse koje omogućavaju da djeca budu aktivni graditelji vlastitog razumijevanja svijeta oko sebe i stvaramo materijalno okruženje koje pomaže djeci da učine sami, a prostor postaje treći odgojitelj. Ujedno, na taj način pokazujemo razumijevanje i uvažavanje djetetovih kompetencija, stvaramo fleksibilniji proces koji daje djetetu dovoljno vremena za učenje,ali im pomažemo u izgradnji kompetencije-učiti kako učiti te im pomažemo u razumijevanju koristi od pokretanja i reguliranja vlastitih aktivnosti učenja-razvoj metakognicije. Kada djeca imaju potporu vizualnog, oni su ohrabreni sudjelovati i uključiti se. Ujedno, implementacijom ove metode poučavanja potaknuli smo djecu na suradničko učenje u kojem si djeca mogu međusobno pomagati, komparirati razumijevanja i izgrađivati socijalne i komunikacijske vještine.
• Abstract (EN): We use different forms of visual support every day – post it notes, traffic signs, calendars, traffic lights, GPS/maps, smartwatches, instruction manuals, etc. When we go to the store, we carry a grocery list as a kind of visual support. That is why we can say that visual support is part of everyday life that makes it easier for us to function. The same principle helps children learn different skills, routines, understanding rules, and complex actions. So when acquiring knowledge, visual support can be a very good pedagogical tool whether children have difficulty acquiring knowledge or not. They also give children a better understanding and the ability to learn and master actions and routines on their own. When we verbally tell a child an instruction, such as “wash your hands,” this information is only there for a few moments while saying it, while visual support is in front of the child for as long as the child needs and after the words are spoken (hand-washing cards in this example). This means that children can view visuals, and educators can refer to, point to, or display them so that they can be used as a reminder of activity, routine, order of action, or expectations. So we create developmentally-appropriate educational practices that enable children to be active builders of their own understanding of the world around them and create a material environment that helps children do their own work, and space becomes the third educator. At the same time, in this way we show understanding and appreciation of children’s competences, create a more flexible process that gives the child enough time to learn, but we help them build the competency-learn how to learn and help them understand the benefits of starting and regulating their learning activities-developing metacognition. When children have visual support, they are encouraged to participate and engage. At the same time, by implementing this teaching method, we encouraged children to learn together in which children can help each other, combine understanding and build social and communication skills.
• Ključne besede: kompetencija učiti kako učiti, pomozi mi da učinim sam, prostor kao treći odgojitelj, razvojno-primjerena praksa

Vizualno Programiranje u Scratchu – Razvoj Računalnog Razmišljanja od 1. Razreda

• Avtorji: RAŠIĆ Vlatka
  • RAŠIĆ Vlatka: OŠ Ivana Filipovića Osijek, Hrvatska
• Knjiga: IP2026 — str. 830
• Vir: SRC-2026-10-07-004
• Jezik: hr
• Povzetek: Računalno razmišljanje jedna je od ključnih vještina 21. stoljeća koja nam omogućuje rješavanje problema i oblikovanje sustava raščlanjivanjem složenijih problema na manje, jednostavnije probleme. Najčešće se povezuje s nastavom Informatike, no treba se i može se razvijati od najranije školske dobi, neovisno o predmetu u kojem se provodi. Budući da je Informatika u hrvatskom obrazovnom sustavu izborni predmet od 1. razreda, ona pruža priliku da se s razvojem ovih vještina započne od samog početka. Rad prikazuje kako se vizualno programiranje u programskom jeziku Scratch koristi kao sredstvo za postupan razvoj računalnog razmišljanja učenika od prvog do četvrtog razreda osnovne škole. Opisan je postupni prijelaz od jednostavnijih do složenijih naredbi. Rad ukazuje na to kako ovakav postupan pristup omogućuje učenicima da kroz kreativan i njima zanimljiv proces razvijaju logičko i algoritamsko razmišljanje, koje im kasnije olakšava prijelaz na složenije programske jezike.
• Abstract (EN): Computational thinking is one of the key skills of the 21st century, enabling problem-solving by breaking down complex problems into smaller, simpler ones. It is most commonly associated with Computer Science, but it can and should be developed from the earliest school age, regardless of the subject in which it is taught. Since Computer Science is an elective subject in Croatian primary schools starting from 1st grade, it offers an opportunity to begin developing these skills from the very start of schooling. This paper presents how visual programming in Scratch is used to gradually develop students’ computational thinking from 1st to 4th grade, describing the progression from simpler to more complex commands. The paper shows how this step-by-step approach allows students to develop logical and algorithmic thinking through a creative process, later facilitating their transition to more complex programming languages.
• Ključne besede: računalno razmišljanje, vizualno programiranje, Scratch

Vizualno Ustvarjanje kot Most do Notranjega Miru Dijakov

• Avtorji: MAROVT Petra
  • MAROVT Petra: Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo – ŠC Ptuj, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 506
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Mladostniška leta predstavljajo ključno obdobje za oblikovanje zdravih življenjskih vzorcev in odpornosti. Pri tem se dijaki v srednjih šolah soočajo z značilnimi izzivi, ki vplivajo na njihovo psihofizično zdravje: akademski pritisk (testi, mature, odlične ocene kot edini pokazatelj vrednosti …), socialna primerjava, digitalno preobremenjenostjo (nenehna primerjava na socialnih omrežjih, strah, da zamudijo, informacijska preplavljenost …) negotovost pri izbiri prihodnosti v svetu hitrih sprememb in intenzivno čustveno doživljanje. Posledično se med mladimi pojavlja porast anksioznosti, depresivnih simptomov, izgorelosti in psihosomatskih težav. Kot učitelji vidimo posledice tega vsak dan: utrujene oči, zmanjšana koncentracija, izogibanje, razdražljivost ali popolna tišina v razredu. Ta prispevek predstavlja dobre prakse na področju pouka grafičnega oblikovanja, kjer se vizualno ustvarjanje namerno usmerja v podporo duševnemu zdravju, zmanjševanju stresa in krepitvi čustvene inteligence dijakov. Skozi pedagoško implementacije in reflektivno delovanje avtorica predstavlja konkretne, evaluirane pristope, ki združujejo kurikularne zahteve s terapevtskimi potenciali umetnosti. Prispevek dokazuje, da grafično oblikovanje kot proces in ne le kot produk omogoča dijakom varno izražanje, samoregulacijo in izgradnjo pozitivne samopodobe, hkrati pa kreira inkluzivno šolsko okolje, ki neguje celostno blagostanje.
• Abstract (EN): Adolescence is a crucial period for developing healthy life patterns and resilience. During this time, high school students face specific challenges that affect their psychophysical health: academic pressure (tests, exams, excellent grades as the only indicator of value, etc.), social comparison, digital overload (constant comparison on social networks, fear of missing out, information overload, etc.), uncertainty when choosing a future in a world of rapid change, and intense emotional experiences. As a result, there is an increase in anxiety, depressive symptoms, burnout, and psychosomatic problems among young people. As teachers, we see the consequences of this every day: tired eyes, reduced concentration, avoidance, irritability, or complete silence in the classroom. This article presents good practices in the field of graphic design lessons, where visual creation is intentionally directed towards supporting mental health, reducing stress, and strengthening students’ emotional intelligence. Through pedagogical implementation and reflective practice, the author presents concrete, evaluated approaches that combine curricular requirements with the therapeutic potential of art. The paper demonstrates that graphic design as a process, not just a product, enables students to express themselves safely, self-regulate, and build a positive self-image, while creating an inclusive school environment that fosters holistic well-being.
• Ključne besede: grafično oblikovanje, psihofizično zdravje dijakov, dobra praksa, čustvena regulacija, preventivni programi, srednješolsko izobraževanje, umetnostna pedagogika

Vještine za 21. Vijek, Samoregularno Učenje, Samostalno Učenje

• Avtorji: JELIĆ Milica, MIĆOVIĆ Anka
  • JELIĆ Milica: JU OŠ”Radoje Čizmović”, Nikšić, Crna Gora
  • MIĆOVIĆ Anka: JU OŠ”Luka Simonović”, Nikšić, Crna Gora
• Knjiga: IP2023 — str. 418
• Vir: SRC-2026-10-07-001
• Jezik: hr
• Povzetek: Tehnološki napredak u značajnoj mjeri utiče na prirodu kako rada, tako i slobodnog vremena. Vještine koje treba da posjeduju zaposleni u 21. vijeku mijenjaju se i sve više su povezane sa kreativnim korišćenjem tehnologije. Vještine za 21. vijek širok su pojam i pod njegovo okrilje spada najširi dijapazon znanja, ponašanja i međuljudskih odnosa. Učenje je složen proces mijenjanja individue koji se odvija čitavog života. Da bi bilo uspješno važno je učenike naučiti učenju, tj. osposobiti ih da uče i polako ih uvesti u samostalno učenje. Samostalno i stvaralačko sticanje znanja je najviši stupanj učenja, jer unapređuje apstraktno mišljenje. Podsticati ih i motivisati na samoregularno učenje - vrsta učenja u kojoj se učenici sami usmjeravaju tokom učenja i transformišu svoje mentalne sposobnosti u vještine učenja. Znanje stečeno samostalnim i samoregularnim učenjem je trajnije i podstiče pozitivan odnos prema učenju. Sistematsko njegovanje i razvijanje motivisanosti djece da razmišljaju, istražuju i samostalno dolaze do novih saznanja, utiče da kasnije imaju manje problema da logički razmišljaju, povezuju sadržaje iz različitih nastavnih predmeta, samostalno uče i doživotno se samoobrazuju.
• Abstract (EN): Technological progress significantly affects the nature of both work and free time. The skills that employees need to possess in the 21st century are changing and increasingly linked to the creative use of technology. Skills for the 21st century is a broad concept and under its umbrella falls the widest range of knowledge, behavior and interpersonal relationships. Learning is a complex process of changing an individual that takes place throughout life. In order to be successful, it is important to teach students to learn, i.e. train them to learn and slowly introduce them to independent learning. Independent and creative acquisition of knowledge is the highest level of learning, because it improves abstract thinking. Encourage and motivate them to self-regulated learning - a type of learning in which students direct themselves during learning and transform their mental abilities into learning skills. Knowledge acquired through independent and self-regulated learning is more permanent and encourages a positive attitude towards learning. Systematic nurturing and development of children’s motivation to think, research and come to new knowledge independently, affects that later they have fewer problems to think logically, connect content from different teaching subjects, learn independently and self-educate for life.
• Ključne besede: vještine za 21. vijek, učenje, samostalno učenje, samoregularno učenje, komponente samoregularnog i samostalnog učenja, oblici samostalnog učenja, motivacija

Vježbom do Jačanja Kognitivnih Sposobnosti

• Avtorji: HERCOG Patricija, CINDRIĆ Martina
  • HERCOG Patricija: OŠ Hinka Juhna Podgorač, Hrvatska
  • CINDRIĆ Martina: OŠ Mate Lovraka Vladislavci, Hrvatksa
• Knjiga: PZOM2025 — str. 622
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Cilj je ovog rada pokazati kako vježbom mozga razvijati bolje pamćenje i koncentraciju kod djece. Djeca većinu slobodnog vremena provode pred ekranima što je rezultiralo slabijim kognitivnim sposobnostima. Otežano im je stvaranje sinapsi pri korištenju informacija jer ne koriste dovoljno moždane aktivnosti. To sve rezultira slabijim kognitivnim sposobnostima. Stoga kroz različite aktivnosti, igre trebamo vježbati mozak kako bi ga ojačali, a time utjecali i na razvoj radnog pamćenja te sposobnost rješavanje problema. Rad će pokazati i primjere digitalnih igara koje djeca mogu koristiti za vježbe mozga. Ključni pojmovi: mozak, kognitivne sposobnosti, vježbe, igre EXERCISE TO STRENGTHEN COGNITIVE ABILITIES
• Abstract (EN): The aim of this work is to show how to develop better memory and concentration in children by exercising the brain. Children spend most of their free time in front of screens, which has resulted in weaker cognitive abilities. It is difficult for them to create synapses when using information because they do not use enough brain activity. All this results in weaker cognitive abilities. Therefore, through various activities and games, we need to exercise the brain to strengthen it, and thereby influence the development of working memory and the ability to solve problems. The paper will also show examples of digital games that children can use for brain exercises
• Ključne besede: mozak, kognitivne sposobnosti, vježbe, igre EXERCISE TO STRENGTHEN COGNITIVE ABILITIES

Vključevanje Digitalne Tehnologije v Poučevanje Fizike v Oš

• Avtorji: GRIL Barbara
  • GRIL Barbara: OŠ Prežihovega Voranca Jesenice, Slovenija
• Knjiga: IP2023 — str. 185
• Vir: SRC-2026-10-07-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Poučevanje fizike se nenehno razvija in prilagaja potrebam sodobnega sveta. V prihodnosti lahko pri poučevanju fizike pričakujemo večji poudarek na uporabi tehnologije in različnih interaktivnih orodij. Simulacije, interaktivni poskusi, meritve s sodobnimi merilniki, senzorji ter tudi virtualna resničnost lahko omogočajo učencem boljše razumevanje in vizualizacijo abstraktnih konceptov. Pomemben je tudi poudarek na razvijanju kritičnega mišljenja, reševanju problemov in timskem delu. Spremembe v poučevanju fizike naj bi bile usmerjene v razvoj veščin, ki jih učenci potrebujejo za uspešno delovanje v sodobnem svetu. Pri obravnavi gibanja imamo možnost izbire med klasičnim poskusom z brnačem ter sodobnejšimi pripomočki, kot so senzorji gibanja, video analiza in interaktivne simulacije. Vsaka metoda prinaša svoje prednosti pri razumevanju gibanja ter razvijanju veščin opazovanja, merjenja in analiziranja rezultatov.
• Abstract (EN): Teaching physics is constantly evolving and adapting to modern needs. In the future, we can expect a greater emphasis on the use of technology and various interactive tools in physics education. Simulations, interactive experiments, and measurements with modern instruments and sensors, as well as virtual reality, can provide students with a better understanding and visualization of abstract concepts. Emphasizing the development of critical thinking, problem-solving, and teamwork is also important. Changes in the teaching of physics should be directed towards the development of skills that students need for successful functioning in the modern world. When studying motion, we have the option to choose between a traditional experiment and more modern tools such as motion sensors, video analysis, and interactive simulations. Each method offers its advantages in understanding motion and developing skills in observation, measurement, and result analysis.
• Ključne besede: fizika, digitalna tehnologija, prihodnost poučevanja

Vključevanje Elementov Formativnega Spremljanja pri Pouku Slovenščine

• Avtorji: LAVTAR Tina Habjan
  • LAVTAR Tina Habjan: Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, Slovenija
• Knjiga: IP2023 — str. 146
• Vir: SRC-2026-10-07-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Frontalni način poučevanja se počasi umika v ozadje, v ospredje prihaja aktiven način pouka oz. vključevanja učencev v sam proces s ciljem, da je učenje čim bolj samostojno. Iz vodenega pouka s strani učitelja prehajamo na soustvarjanje, sodelovanje in kreiranje učnih vsebin tako učitelja kot učencev. Z načeli formativnega spremljanja učenci prevzemajo odgovornost za svoje znanje, so aktivno vključeni z različnimi elementi – podajanja povratnih informacij, diagnostiko predznanja, zastavljanja ciljev in načrtovanja poti do cilja, medvrstniškega ocenjevanja, samoevalvacijo, več je dela po skupinah in aktivne vključenosti pridobivanja informacij, seznanjeni so z nameni učenja ter kriteriji uspešnosti itd. S takšnimi oblikami aktivnosti se zvišuje notranja motiviranost za doseganje znanja ter spodbuja ustvarjalno učenje. V prispevku bom opisala glavne cilje in načela formativnega spremljanja ter tudi svoje ideje vključevanja le-teh v sam pouk slovenščine.
• Abstract (EN): The frontal teaching method is slowly receding into the background, the active teaching method is coming to the fore, involving students in the process itself with the aim of making learning as independent as possible. From guided lessons by the teacher, we move to co-creation, cooperation and creation of learning content by both the teacher and the students. With the principles of formative monitoring, students take responsibility for their knowledge, are actively involved with various elements - providing feedback, diagnostics of prior knowledge, setting goals and planning the path to the goal, peer assessment, self-evaluation, there is more work in groups and active involvement in obtaining information, familiar are with learning purposes and performance criteria, etc. Such forms of activity increase the intrinsic motivation to achieve knowledge and encourage creative learning. In the paper, I will describe the main goals and principles of formative monitoring, as well as my ideas for including them in the Slovenian lessons.
• Key words (EN): formativno spremljanje, samostojnost, ustvarjalnost, odgovornost

Vključevanje elementov IKT v oblike dela podaljšanega bivanja

• Avtorji: ČERPNJAK Stanko
  • ČERPNJAK Stanko: OŠ II Murska Sobota
• Knjiga: OPB2020 — str. 313
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: Podaljšano bivanje je ena od možnih oblik ustreznega in zelo kvalitetnega institucionalnega varstva otrok. Starši velikokrat dojemajo podaljšano bivanje kot nujno pomoč, da lažje opravljajo službene in druge obveznosti. Podaljšano bivanje pa je lahko veliko več in skoraj vedno tudi je. V prispevku prikazujem nekaj prijemov in primerov dobre prakse, kako lahko podaljšano bivanje smiselno in kvalitetno dopolnjujemo z elementi IKT-ja. Pri tem se je pokazalo, kako pomembno je, da je zadeva zelo natančno načrtovana in pripravljena. Seveda mora izvedba temu tudi slediti v vseh svojih elementih. Kot ključno pri tem pa je znanje in usposobljenost učiteljev podaljšanega bivanja. Prav tako je praksa pokazala, da je smiselno vpeljevati elemente IKT-ja v podaljšano bivanje od 3. razreda dalje. Uporaba IKT-ja pri podaljšanem bivanju v smislu zapolnjevanja časa je neustrezno in ne prinaša dodane vrednosti, kvečjemu dodatne težave in probleme. Projektno učno delo v sklopu podaljšanega bivanja se je izkazalo kot zelo ustrezna in primerna oblika dela za doseganje zastavljenih ciljev in večanja zadovoljstva vseh udeležencev.
• Ključne besede: IKT, podaljšano bivanje, projektno učno delo

Vključevanje gibalnih dejavnosti pri urah dodatne strokovne pomoči

• Avtorji: OSOJNIK Bernarda
  • OSOJNIK Bernarda: Vrtec Ribnica, Ribnica
• Knjiga: VVZ2015 — str. 181
• Vir: SRC-2026-09-30-012
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku govorim o pomenu vključevanja gibalnih dejavnosti pri urah dodatne strokovne pomoči pri otrocih s posebnimi potrebami. Dobro sestavljen program gibalne vzgoje vpliva na otrokov celostni razvoj. V eni uri individualnega dela otrok s posebnimi potrebami ne zmore mirno sedeti in se uriti v posamezni dejavnosti. Gibalne dejavnosti so nam pravzaprav v pomoč pri individualnih urah, saj naredijo uro zabavno in pestro, otrok pa se po razgibanem delu počuti zadovoljen, poleg tega pa pridobiva v posameznih sposobnostih. Pomembno je,da otroku ponudimo zanimive dejavnosti, s katerimi bo pridobival na področjih ravnotežja, rotacije, akomodacije, grafomotorike in tudi na vseh ostalih področjih.
• Ključne besede: pomen gibanja, otroci s posebnimi potrebami, NTC učenje – Spodbujanje

Vključevanje gibalno oviranega otroka v vrtec s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo

• Avtorji: GODEC Margaret, BRDO OŠ Janka Kersnika
• Knjiga: VVZ2022 — str. 30
• Vir: SRC-2026-09-30-019
• Jezik: sl
• Povzetek: Inkluzija je temeljna pravica otrok s posebnimi potrebami, ki jim omogoča, da se lahko učijo in razvijajo skupaj s svojimi vrstniki. Po Zakonu o vrtcih, se lahko v redne programe predšolske vzgoje vključujejo otroci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke z dodatno strokovno pomočjo, med katere se uvrščajo tudi gibalno ovirani otroci. V prispevku bomo predstavili praktični primer vključevanja gibalno oviranega otroka v vrtec. Predstavili bomo njegovo globalno oceno funkcioniranja, prilagoditve in pripomočke pri izvajanju učno-vzgojnega procesa, sodelovanje s starši in njegovo socialno vključenost. Izpostavili bomo izzive, s katerimi se srečujejo otrok in strokovno osebje, ki skrbi, da se otrok lahko vključuje v vse aktivnosti njegove vrtčevske skupine. Spoznanja, predstavljena v prispevku, bodo lahko v pomoč strokovnim delavcem vrtcev pri oblikovanju inkluzivnega okolja za otroke s težavami v gibalnem razvoju.
• Abstract (EN): Inclusion is a fundamental right of children with special needs that allows them to learn and develop together with their peers. According to the Kindergartens Act, regular pre-school education programs may include children who need adapted implementation of programs for pre-school children with additional professional assistance, including children with reduced mobility. In this article, we will present a practical example of the inclusion of a child with reduced mobility in kindergarten. We will present his global assessment of functioning, adaptations and aids in the implementation of the educational process, cooperation with parents and his social inclusion. We will highlight the challenges faced by the child and the professional staff that ensures that the child can be involved in all activities of his kindergarten group. The findings presented in the paper will be able to help kindergarten professionals in creating an inclusive environment for children with disabilities.
• Ključne besede: gibalno oviran otrok, inkluzija, prilagoditve in pripomočki
• Key words (EN): adaptations and aids, inclusion, physically challenged child

Vključevanje Gibanja v Šolski Vsakdan

• Avtorji: BOHINEC Irena
  • BOHINEC Irena: OŠ Žirovnica, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 29
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku je predstavljenih nekaj primerov dobrih praks vključevanja gibanja v šolski vsakdan, ki jih na naši šoli uspešno izvajamo že nekaj let. Opisala sem interesni dejavnosti Pešbus in mladi planinci, gozdno šolo, en tek na dan in učenje ob gibanju. Osredotočila sem se na pomembnost skrbi za fizično in psihično zdravje otrok. Poudarila sem pomen gibanja za razvoj možganov in gibanja kot pogoja za učenje. Gibanje, ki ni le fizična aktivnost, ampak tudi način za uravnavanje razpoloženja, zmanjševanje stresa. V svojem pedagoškem poklicu imam vedno pred seboj stavek: »Ko posedeš telo, posedeš možgane«. Primerjala sem vpetost gibanja v vsakdan včasih in danes. Ugotavljala sem, kateri so pozitivni zaključki dolgoletnega truda približati gibanje otrokom oziroma ga čimbolj nevsiljivo vključiti v njihov vsakdan.
• Abstract (EN): In the article five examples of good practices of how to include movement in everyday school routine are introduced. I described two optional activities: walking bus and young mountaineers, forest school, project “a run a day” and movement-based learning. In our school all the practices introduced have been carried out for several years. My focus was on the importance of our care for childrens’ physical and mental health. I pointed out the impacts of movement on brain development and necessity of movement in learning process. Movement that is not just a physical activity but a way of balancing one’s temper and reducing stress. In my teaching profession I always keep in mind: “When you seat your body, you seat your mind.” I compared the integration of movement in everyday routine before and now. My goal was to find the positive results of long-standing effort to make children familiar with movement and quietly implement it into their everyday routine.
• Ključne besede: otroci, šola, gibanje, hoja, gozd, INCLUDING MOVEMENT IN EVERYDAY SCHOOL ROUTINE

Vključevanje in Uporaba Lutke v Vzgojno-izobraževalnem Procesu v Osnovni Šoli

• Avtorji: KLANČIŠAR Jasna
  • KLANČIŠAR Jasna: Osnovna šola Janka Kersnika Brdo, Lukovica
• Knjiga: PZOM2020 — str. 28
• Vir: SRC-2026-10-05-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Redkokateri zanimiv predmet, učna metoda in didaktični pripomoček v šoli ima tako univerzalno, učinkovito, simbolno, motivacijsko, široko uporabno in pomembno vlogo, kot ga ima lutka. Lutka kot močno simbolno, učno, vzgojno, didaktično in izrazno sredstvo ter metoda učenja in poučevanja ni namenjena le za igro, razvedrilo, dobro počutje, zabavo in zadovoljstvo, temveč daje velik poudarek na samoizražanju, vodi učence k raziskovanju, k doseganju ciljev in napredka na različnih predmetnih področij in ravneh učenčevega celostnega in vsestranskega razvoja. Nudi možnost izražanja, sproščanja čustev in reševanja konfliktov. Je dober in učinkovit pripomoček, ki enostavo pritegne učenca, vzpostavlja, pomaga pri dobri večsmerni in medsebojni komunikaciji, izboljšanju komunikacijskih sposobnosti, spretnosti, socialni rasti, težavah z vključevanjem ter socializaciji. Predstavlja možnost pristne (ne)verbalne komunikacije, spodbuja govorni razvoj, ustvarjalnost, kreativnost, delitev odgovornosti za skupno sprejete odločitve, timsko delo, sodelovanje in sprejemanje skupinskih odločitev. Vzpostavlja dialoge, razvija interese, vrednote; vzbuja, razvija, bogati domišljijo; pomaga pri težavah z verbalnim izražanjem, usvajanju, uresničevanju ter doseganju učnih in vzgojnih ciljev ter razumevanju in utrjevanju učnih vsebin. Vpliva na graditev in razvijanje pozitivne samopodobe, zavedanja samega sebe, krepitev samozavesti, samospoštovanja, vztrajnosti; razvija empatijo, altruizem, senzibilnost; omogoča pridobivanje in oblikovanje socialnih veščin, reševanja duševnih napetosti, sproščanja strahov in nudi neomejene možnosti razvijanja odnosov med učenci. Razvija smisel za življenje in delo v skupnosti, uči sprejemljivega načina izražanja čustev, ustvarja sodelovalno vzdušje ter vpliva na pozitivno učno, razredno in sproščeno šolsko klimo.
• Ključne besede: lutka, učenec, osnovna šola, metode dela, vsestranski razvoj

Vključevanje interaktivne table v neposredno delo z otroki v vrtcu

• Avtorji: FOJKAR Zdenka
  • FOJKAR Zdenka: Kranjski vrtci, Kranj
• Knjiga: VVZ2014 — str. 200
• Vir: SRC-2026-09-30-011
• Jezik: hr
• Povzetek: uporaba IKT tudi v vrtcu postaja sestavni del načrtovanih dejavnosti. Otroke IK tehnologija spremlja vse od rojstva, za njihovo uporabo kažejo velik interes, saj se je ne bojijo. Rokovanje s temi sredstvi jim pomeni igro, izziv. Vključevanje IKT v neposredno delo z otroki mora strokovni delavec vedno načrtovati kot možnost za obogatitev in nadgradnjo pridobljenega znanja, za pridobivanje novih izkušenj in veščin. V svojem prispevku se bom osredotočila predvsem na uporabo interaktivne table, ki je v vrtcih po Sloveniji še razmeroma skromno zastopana. Predstavila bom tudi, kakšne kompetence sem si skozi leta usposabljanja in izobraževanja na tem področju pridobila, da delo s to tehnologijo dobro obvladujem in skrbim za to, da je njena uporaba smiselna in učinkovita.
• Ključne besede: vrtec, IKT, interaktivna tabla, kompetence

Vključevanje mednarodnih projektov v pouk

• Avtorji: SPASOVA Vera Stoilov
  • SPASOVA Vera Stoilov: Osnovna šola Naklo
• Knjiga: DM2015 — str. 226
• Vir: SRC-2026-10-07-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Alternativne metode poučevanja so za učitelja in učence pri poučevanju vedno zelo dobrodošle, saj prinašajo popestritev v učne ure. Učitelji smo zato vedno primorani iskati nove načine, s katerimi bi učence motivirali. Mednarodni projekti, ki jih pri pouku izvajamo z učenci, so dobrodošla popestritev, saj se učenci radi vključujejo v njih in tako na drugačen način vadijo jezik, utrjujejo učno snov, spoznavajo nove stvari, informacije, države in ljudi. Tako za učitelja kot za učence projekti predstavljajo dodatno delo, a so po mojem mnenju izziv, ki je vreden dodatnega truda.
• Abstract (EN): Alternative methods of teaching are always welcome for teachers as well as students because they bring diversification in lessons. Therefore, teachers are always obliged to seek for new methods and ways to motivate their students. International projects, which we join in as part of our classes, are always a welcome variety. The students like joining them since they practise the language, refresh subject matters, learn about new things and countries and meet new people in a different and new way. These projects present additional work for teachers as well as students but in my opinion they are worth the extra effort.
• Key words (EN): mednarodni projekti, iEARN, eTwinning, alternativne metode poučevanja

Vključevanje Miselno – Gibalnih VAJ v Pouk

• Avtorji: JARC Mojca
  • JARC Mojca: OŠ Franceta Prešerna Kranj, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 286
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava pomen vključevanja miselno-gibalnih vaj v vzgojno-izobraževalni proces, s poudarkom na programu Brain Gym. V sodobnem času otroci vse manj časa preživijo v gibanju, kar vpliva na njihov telesni, čustveni in kognitivni razvoj. Program Brain Gym temelji na povezavi med telesnim gibanjem in delovanjem možganov ter omogoča celostni pristop k učenju. V članku so predstavljene konkretne vaje, ki jih avtorica uporablja pri pouku, ter njihovi učinki na vedenje, koncentracijo in učno uspešnost učencev. Poseben poudarek je na praktičnih izkušnjah iz razreda. Ugotovitve kažejo, da redno izvajanje vaj prispeva k boljši zbranosti, večji motivaciji in splošnemu dobremu počutju učencev. Vaje so enostavne, dostopne in primerne za vsakodnevno uporabo. Prispevek poudarja pomen gibanja kot ključnega dejavnika uspešnega učenja in razvoja otroka.
• Abstract (EN): The article discusses the importance of integrating mental-motor exercises into the educational process, with an emphasis on the Brain Gym program. In modern times, children spend less and less time in movement, which affects their physical, emotional and cognitive development. The Brain Gym program is based on the connection between physical movement and brain function and enables a holistic approach to learning. The article presents specific exercises that the author uses in lessons, and their effects on the behavior, concentration and academic performance of students. Special emphasis is placed on practical experiences from the classroom. The findings show that regular implementation of the exercises contributes to better concentration, greater motivation and general well-being of students. The exercises are simple, accessible and suitable for everyday use. The article emphasizes the importance of movement as a key factor in successful learning and development of a child.
• Key words (EN): Brain Gym, gibanje, učenje, otrok, razvoj INTEGRATING MENTAL-MOTOR EXERCISES INTO LESSONS

Vključevanje nadarjenih učencev v učni proces

• Avtorji: VORŠIČ Lidija
  • VORŠIČ Lidija: Osnovna šola Hudinja Celje
• Knjiga: TE2021 — str. 57
• Vir: SRC-2026-10-04-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Onadarjenih učencih se veliko govori, ampak šele na predmetni stopnji. Evidentirani so šele konec tretjega razreda in zakaj ne bi uporabili oziroma izkoristili njihova močna področja že prej. Učiteljice na razredni stopnji lahko vsakodnevno spremljajo svoje učence in tako tudi hitro ugotovijo, kdo izmed učencev bi lahko bil nadarjen na določenem področju. Opazijo jih lahko že v prvem razredu, jaz pa se bom bolj osredotočila na tretješolce. Najpogosteje jih vključimo v nadstandardne programe, prireditve, tekmovanja, projekte in drugo. Ob vseh zgoraj naštetih aktivnostih pa lahko zelo vzpodbudno nadarjene tretješolce, ki seveda še niso identificirani, vključimo v učni proces in ga s tem tudi obogatimo. Določeni učenci niso učno uspešni, so pa nadarjeni na posameznem področju, in prav je, da se tudi njih izpostavi in izkoristi za popestritev pouka. Učenci so pripravili najrazličnejše power point prezentacije o državah, živalih, življenjskih okoljih, glasbenikih, instrumentih, športu, knjigi, pisatelju in drugo. Prav tako so učenci pripravljali najrazličnejše tipe matematičnih nalog, ogrevalne vaje, glasbene spremljave, predstavili likovne tehnike, različne poskuse, razlago zahtevnih miselnih nalog za tekmovanja … Stakšnimi oblikami aktivnosti nadarjeni učenci že v nižjih razredih začno širiti in uporabljati svoja močna področja. Hkrati pa ti učencu pogosto nadomestijo del učitelja med učnim procesom.
• Abstract (EN): Gifted pupils are a common topic but not until they reach higher grades. They aren’t tested and recognized until the end of the third grade. Why not use and take advantage of their strong areas before? Form teachers monitor their pupils daily, therefore quickly recognizing pupils who possess a talent in a certain area. They can be recognized at the beginning of their schooling, but my article focuses on third graders. Most often gifted pupils are included in different programmes, cultural events, competitions, projects etc. Beside these activities third grades (which haven’t been identified yet) can be included in the learning process, thereby enriching it. Some pupils aren’t good at learning but possess a talent in a certain area and it is only right to encourage them to participate in enriching the classroom. Pupils have prepared different PowerPoint presentations about countries, animals, living environments, musicians, instruments, sports, books, writers etc. Besides that, pupils have prepared different types of math tasks, warm-up activities, music accompaniments, presentations of different art techniques and experiments, explanations of demanding competition tasks … Such activities promote and enhance the pupils’ strong areas even in the early years, along with often replacing the teacher during the teaching process.
• Ključne besede: nadarjeni učenci, izzivi, vključevanje pri pouku

Vključevanje otrok priseljencev v pouk na daljavo

• Avtorji: SVETIČIČ Tina
  • SVETIČIČ Tina: Osnovna šola Kolezija
• Knjiga: EPID2021 — str. 163
• Vir: SRC-2026-10-07-017
• Jezik: sl
• Povzetek: Živimo v obdobju, ko so edina stalnica spremembe, ki tudi v šolskem okolju pretresajo naš vsakdan. Nanje se bolj ali manj uspešno prilagajamo, se z njimi soočamo in preko njih tudi osebnostno rastemo. Ena takih sprememb je pouk na daljavo, s katerim smo se v zadnjem letu srečali že večkrat. Tovrstna oblika pouka je še poseben izziv za otroke priseljence, ki so ob vpisu v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem pravno izenačeni z vsemi vključenimi otroki, a upravičeni do določenih prilagoditev. Zanje je pogosto že pouk v učilnici, z učiteljem v živo, ki za sporazumevanje poleg govora uporablja tudi kretnje in različna ponazorila, velik zalogaj. Pouk na daljavo, kjer otrok priseljenec učitelja in sošolce prvič »sreča« le preko zaslona, pa od vseh udeleženih terja veliko mero iznajdljivosti, prilagodljivosti, predvsem pa empatičnosti in individualnega pristopa. V prispevku je predstavljeno vključevanje otroka priseljenca v pouk na daljavo v praksi, in sicer od samega vpisa do ponovnega pouka v šolskih klopeh. Predstavljeno je, kako ga vključimo v oddelčno skupnost, začnemo z učenjem slovenščine kot tujega jezika na daljavo in poskrbimo tudi za njegovo čustveno varnost.
• Abstract (EN): We live in times when the only constant is change, shaking up our everyday lives, even in school environment. We adapt to them more or less successfully, we cope with them and we grow as persons. One such change is distance learning, which we encountered several times in the last year. This form of education is particularly challenging for immigrant children, who are legally equal to all children enrolled in the Slovenian education system, but are entitled to certain adjustments. They often find it challenging to attend a classroom lesson with a teacher, who uses gestures and various illustrations as well as speech to communicate. Distance learning, where an immigrant child meets his teacher and classmates for the first time only through a screen, requires a great deal of ingenuity, flexibility and, above all, empathy and an individual approach from everyone involved. This article presents the integration of an immigrant child into distance learning in practice, from enrolment to re-entry. It presents how we can integrate him into the community, start learning Slovenian as a foreign language at a distance and ensure his emotional safety.
• Ključne besede: individualizacija, pouk na daljavo, prilagoditve, slovenščina kot tuji jezik, otroci priseljenci

Vključevanje Otrok s Posebnimi Potrebami v Skupno Gibalno Dejavnost

• Avtorji: PISTOTNIK Barbara, CESAR Mojca
  • PISTOTNIK Barbara: II. osnovna šola Celje
  • CESAR Mojca: Osnovna šola Glazija Celje
• Knjiga: OPB2014 — str. 124
• Vir: SRC-2026-10-06-019
• Jezik: sl
• Povzetek: Gibanje je otrokova naravna potreba, predvsem pa je pomembno za zdrav in harmoničen razvoj. Tega se zavedamo učitelji v oddelkih OPB, ki gibalne aktivnosti v čim večji meri vključujemo v vsakodnevne dejavnosti. Pri tem se trudimo, da so le-te prilagojene starosti, sposobnostim, željam in potrebam otrok, vključenih v oddelke. Še posebej smo pozorni, da so v te dejavnosti enakovredno vključeni vsi otroci, ne glede na primanjkljaje, razvojne zaostanke ali težave, povezane z izvajanjem gibalnih nalog. Otroci s posebnimi potrebami so naša skupna skrb. Poskrbeti moramo, da postanejo in ostanejo aktivni člani skupine, da v njej niso spregledani, da skozi različne gibalne naloge pridobivajo nove izkušnje, občutek uspešnosti in povezanosti z ostalimi otroki.
• Ključne besede: zdrav razvoj, gibalne dejavnosti, podaljšano bivanje, otroci s posebnimi potrebami

Vključevanje otrok tujcev v vrtec

• Avtorji: BRATUŽ MITROVIĆ Ana
  • BRATUŽ MITROVIĆ Ana: Vrtec Škofljica
• Knjiga: VVZ2020 — str. 329
• Vir: SRC-2026-09-30-017
• Jezik: sl
• Povzetek: Po vstopu v Evropsko unijo je Slovenija postala še bolj privlačna za priseljevanje ljudi, ki vstopajo v državo zaradi boljših pogojev življenja ali novih delovnih priložnosti. Vsako leto se vključuje več otrok priseljencev v slovenske vrtce in šole. Nekateri pridejo dovolj zgodaj, da učenje in usvajanje slovenskega jezika hitreje in lažje steče. Vzgojitelji in učitelji predstavljajo podporni steber pri vključevanju otrok tujcev, da so vsem omogočene dobre razvojne možnosti. Med pomembne cilje medkulturnega izobraževanja štejemo, da vsak otrok ne glede na kulturno naravnanost, spretnosti in potrebe v medkulturnem izobraževanju doseže aktivno in polno udeležbo v družbi. Brez sodelovanja s starši to ne bi bilo mogoče, zato je zelo pomembno vzpostaviti dober odnos z njimi. Tako v soglasju s starši v Vrtcu Škofljica potekajo že tretje leto jezikovne urice za otroke priseljence, kjer se preko igre urijo v slovenskem jeziku, spoznavajo nove besede in utrjujejo že poznane. Občutek pripadnosti, varnosti in sproščenosti, ki ga pridobijo otroci na jezikovnih uricah se odraža v njihovem počutju v vrtcu ter doma.
• Ključne besede: Priseljevanje, otroci tujci, slovenščina, vzgoja in izobraževanje, jezikovne urice

Vključevanje otrok v proces vrednotenja in samovrednotenja

• Avtorji: KRAMAR KLEŠNIK Andreja
  • KRAMAR KLEŠNIK Andreja: Vrtec Zelena jama, Ljubljana
• Knjiga: VVZ2019 — str. 72
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Načrtovanje in refleksija sta učinkoviti metodi razvijanja miselnih spretnosti pri predšolskih otrocih. Načrtovanje pomeni izbiranje z namenom. Refleksija je spominjanje, ki ga spremlja evalvacija. Načrtovanje in refleksija v povezavi z aktivnim učenjem postaneta del stalnega cikla poglobljenega razmišljanja in premišljene uporabe. V članku želim na primeru iz lastne prakse prikazati, kako lahko z uvajanjem elementov formativnega spremljanja sistematično spremljamo in dokumentiramo participacijo otrok in njihovo učenje v vsakdanjem življenju v vrtcu. Otroci ob tem razvijajo odnos do učenja in dobijo vplogled v lasten napredek. V nadaljevanju je prikazano kakšne metode in strategije lahko uporabimo pri starejših in pri mlajših predšolskih otrocih. Otroke na ta način opremimo z miselnimi spretnostmi, ki jih bodo potrebovali v nadaljnjem šolanju in odraslem življenju.
• Ključne besede: formativno spremljanje, participacija, predšolski otrok, načrtovanje, (samo)vrednotenje

Vključevanje Otrok z MAS v Skupino: Primer Dobre Prakse

• Avtorji: MARINKO Petra Kastelic
  • MARINKO Petra Kastelic: OŠ Log - Dragomer, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 332
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Otroci, ki so opredeljeni kot otroci z motnjo avtističnega spektra (MAS), so zelo raznolika skupina. Skupna pa jim je potreba po sprejetosti v skupino. Socialno izključevanje, ki so mu izpostavljeni predvsem drugačni otroci, je boleča točka vsake socialne sredine in trd oreh za učitelje, ki jim je mar. Predstavila sem primer dekleta z MAS, njeno vključevanje v skupino ter delo s skupino, ki je deklico dolgo vztrajno izločala. Primaren namen dela s skupino ni bil razvijanje socialnih veščin deklice, temveč razvijanje senzibilnosti vrstnikov do drugačnosti. Preko tega so bili takrat četrtošolci že sposobni pogleda preko ograje svojega sveta v svet, ki je lahko drugačen od njihovega. Preko različnih vsebin so razvijali tudi vpogled vase, ki je bil nujno potreben, preden so pogledali in sodili druge. Pri delu sem se posluževala kratkih animiranih filmov, delovnih listov, predvsem pa pogovora in vsakokratne povratne informacije. Ob tem je spremembo najbolj občutila razredničarka, s katero sva redno sodelovali in evalvirali srečanja. Razredna klima in sprejemanje učenke z avtistično motnjo sta se izboljšala.
• Abstract (EN): Children who are defined as having Autism Spectrum Disorder (ASD) represent a very diverse group. What they share is the need for acceptance into a group. Social exclusion, which particularly affects children who are different, is a painful issue in any social environment and a tough challenge for teachers who care. I will present the case of a girl with ASD, her integration into the group, and the work with the group that persistently excluded her for a long time. The primary goal of working with the group was not to develop the girl’s social skills, but to develop her peers’ sensitivity to differences. Through this, the fourth graders were able to look beyond the fence of their small world into a world that could be different from their own. Through various activities, they also developed self-awareness, which was essential before they could look at and judge others. In my work, I used short films, worksheets, and, most importantly, conversations and regular feedback. During this process, the class teacher felt the change most acutely, as she and I regularly collaborated and evaluated the sessions. As a result, the classroom climate and the acceptance of the student with autism improved.
• Key words (EN): otrok z MAS, inkluzija, samozavedanje, razred

Vključevanje Otrok z Začasno Zaščito v Slovensko Osnovno Šolo in Skrb za Njihovo Psihofizično Zdravje

• Avtorji: ČELHAR Anita
  • ČELHAR Anita: OŠ Prestranek, Slovenija
• Knjiga: PZOM2024 — str. 119
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Vojna v Ukrajini je številne družine in otroke prisilila, da so zapustili svoje domove. Vključevanje ukrajinskih otrok in mladostnikov je za šolo velik izziv. Otrokom z začasno zaščito je prvenstveno potrebno zagotoviti osnovne življenjske pogoje. Ker pa je zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja eden od temeljnih ciljev vzgoje in izobraževanja, je ob zavedanju, da ti otroci prihajajo v novo jezikovno in kulturno okolje s travmatičnimi izkušnjami vojne, z bolečimi izgubami, s porušenim občutkom varnosti, zaupanja v ljudi in pogosto tudi vase, potrebno storiti še marsikaj. Šola s sprejemanjem, z empatijo in s podpornimi odnosi tako strokovnih delavcev kot vrstnikov, predstavlja zanje varno in predvidljivo okolje in je pomemben varovalni dejavnik.
• Abstract (EN): War in Ukraine has forced many families and children to leave their homes. Inclusion of Ukrainian children and adolescents is a major challenge for school. Basic living conditions must be guaranteed to displaced children from Ukraine under temporary protection. Providing safe and stimulating environment is one of the fundamental goals of upbringing and education. Being aware of new linguistic and security, no confidence and even no self-confidence, there is much more to be done. School with its acceptance, empathy, supportive relationships with professionals and with peers, represents safe and predictable environment for those children giving them sense of being protected.
• Ključne besede: otroci z začasno zaščito, vojna, osnovna šola, vključevanje

Vključevanje Različnih Oblik Poučevanja v Prvem Razredu

• Avtorji: BREZNIK Lea
  • BREZNIK Lea: OŠ Hudinja, Celje, Slovenija
• Knjiga: PZOM2023 — str. 81
• Vir: SRC-2026-10-05-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Glede na hitro spreminjajoč svet, ki z digitalizacijo posega tudi v šolo in šolski sistem smo učitelji primorani prilagoditi in učne metode in oblike učencem, ki so bili rojeni v obdobju, kjer so bili deležni številnih vzpodbud in dražljajev iz okolja, ki je dandanes v veliki meri izpostavljeno digitalnim virom. V prispevku bom predstavila različne možnosti vključevanja različnih metod in oblik, ki jih lahko uporabimo kot dodatno razlago ali kot utrjevanje znanja usvojene snovi pri pouku. Učenci v prvem razredu veliko dejavnosti spremljajo s konkretnega nivoja, saj si na takšen način najlažje stvari zapomnijo. Tako vključujemo vsebine s področja Montessori pedagogike, Waldorfske pedagogike, izkustvenega učenja, spodbujamo radovednost, ustvarjamo nove ideje in sodelujemo v različnih projektih.
• Abstract (EN): In view of the rapidly changing world, which through digitization also interferes with the school and the school system, teachers are forced to adapt teaching methods and forms to students who were born in an era where they received many encouragements and stimuli from the environment, which nowadays is measures exposure to digital resources. In the paper, I will present various possibilities of including different methods and forms, which can be used as an additional explanation or as a consolidation of the knowledge of the acquired material in class. Students in the first grade follow many activities from a concrete level, because this is the easiest way to remember things. Thus, we include content from the fields of Montessori pedagogy, Waldorf pedagogy, experiential learning, encourage curiosity, create new ideas and participate in various projects.
• Ključne besede: sodobne metode in oblike dela, izkustveno učenje, nove ideje in koncepti dela

Vključevanje Slepega ali Slabovidega Učenca k Rednemu Pouku Geografije

• Avtorji: VRČKOVNIK Mateja
  • VRČKOVNIK Mateja: OŠ Šmarje pri Jelšah, Slovenija
• Knjiga: DM2025 — str. 57
• Vir: SRC-2026-10-07-015
• Jezik: sl
• Povzetek: Slepi in slabovidni učenci predstavljajo skupino otrok s posebnimi potrebami, ki imajo okvaro vidne funkcije. Po pojavnosti slepote spada Slovenija v evropsko povprečje. Slabovidnost je pogostejši pojav kot slepota, tako pri mlajših kot tudi pri starejših, vendar pa se delež teh povečuje. Slepi in slabovidni so prikrajšani za vizualno spoznavanje in doživljanje sveta okoli sebe, zato informacije okoli sebe pridobivajo predvsem z drugimi čutili. Vse več slepih in slabovidnih se z današnjo inkluzivno naravnano vzgojo in izobraževanjem vključuje v redne osnovne šole, ki pa na takšne učence največkrat niso dobro pripravljene. Prilagoditi je potrebno šolski prostor, usposobiti učitelje ter pridobiti učne pripomočke in učila ter drugo gradivo. Vsem učencem je potrebno omogočiti optimalen razvoj, tudi slepim in slabovidnim. Kot učiteljica geografije sem se tudi sama srečala s tem izzivom. Pri tem mi je bila v veliko pomoč didaktična mapa za poučevanje geografije Avstralije in polarnih območij, ki sem jo izdelala za svojo magistrsko nalogo.
• Abstract (EN): Blind and visually impaired students represent a group of children with special educational needs who have a visual function impairment. In terms of the prevalence of blindness. Slovenia ranks around the European average. Visual impairment is more common than blindness, both among younger and older populations, and its percentage is increasing. Blind and visually impaired individuals are deprived of visual perception and experience of the world around them; therefore, they acquire information primarily through their other senses. Due to the contemporary inclusive approach to education, an increasing number of blind and visually impaired students are being integrated into mainstream primary schools, which, however, are often not well prepared for such learners. It is necessary to adapt the school environment, train teachers, and provide suitable learning aids, materials, and other resources. All students, including those who are blind or visually impaired, must be given the opportunity to develop their potential to the fullest. As a geography teacher, I have personally faced this challenge. A didactic map for teaching geography of Australia and the polar regions, which I developed as part of my master’s thesis, proved to be of great assistance in this regard.
• Ključne besede: slepi ali slabovidni učenci, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, pouk geografije

Vključevanje slepega otroka z minimalnim ostankom vida v prilagojen program za predšolske otroke

• Avtorji: MARIJA PODSTENŠEK Mojca
  • MARIJA PODSTENŠEK Mojca: VVZ Slovenj Gradec
• Knjiga: VVZ2017 — str. 390
• Vir: SRC-2026-09-30-014
• Jezik: sl
• Povzetek: Vključevanje slepega otroka z minimalnim ostankom vida, z zaostanki tudi na drugih področjih razvoja, v proces vzgoje in izobraževanja, zahteva veliko znanja, načrtovanja prilagoditev časa, prostora, didaktičnih sredstev, spretnosti ter iznajdljivosti strokovnih delavcev. Vsak otrok se igra, se preko igre uči in napreduje na vseh področjih razvoja. Slepi otroci so prikrajšani za marsikatero senzorično in gibalno izkušnjo, zato jim moramo ustvariti ustrezno učno okolje, ki jim bo v največji možni meri te izkušnje približal. S premišljenim načrtovanjem prostora, časa ter umeščenostjo raznovrstnih didaktičnih sredstev in pripomočkov v ta prostor, se spodbuja njihova radovednost ter raziskovanje. V okolju otrok pridobiva raznovrstne izkušnje, jih zbira in se nauči, kako odreagirati in kako nova znanja smotrno uporabiti v novi situaciji. Poleg samega prostora se načrtuje tudi vključevanje otroka v dejavnosti, ki se izvajajo v njegovem bližnjem okolju, sodelovanje z vrstniki in osebami, ki vplivajo na njegov socialni razvoj. V prispevku želim predstaviti prilagoditve prostora in didaktičnih sredstev, ki smo jih načrtovali ob ponovnem začetku delovanja oddelka s prilagojenim programom v našem vzgojno varstvenem zavodu, v katerega sta bila usmerjena dva slepa otroka z minimalnim ostankom vida, s težjo in težko gibalno oviranostjo, motnjo v duševnem razvoju in kot dolgotrajno bolna otroka.
• Ključne besede: slepi otrok z minimalnimi ostanki vida, prostor, senzorični kotički, didaktična sredstva

Vključevanje staršev v življenje vrtca

• Avtorji: GROM Marta
• Knjiga: VVZ2021 — str. 45
• Vir: SRC-2026-09-30-018
• Jezik: sl
• Povzetek: Sodelovanje med vrtcem in starši je pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje in nujen pogoj za dopolnjevanje družinske in institucionalne vzgoje. Pomembno je, da starši že ob vstopu otroka v vrtec pridobijo pozitiven občutek, da so v vrtcu prijazno sprejeti in vedno dobrodošli. S tem dobijo zagotovilo, da dajejo otroka v varen, topel in ljubezniv drugi dom. Če se bodo dobro počutili starši, se bodo tudi otroci. V sodobnem času je to sodelovanje velik izziv. Starši so zaradi številnih informacij iz različnih virov pogosto zbegani, hkrati pa želijo za svojega otroka le najboljše. Številni se spopadajo s težavami, ker prihajajo iz druge države in kulture. Prav zato je pomembno, da vrtec stopi staršem nasproti, jim ponudi pomoč ter sodelovanje preko različnih oblik vključevanja staršev v življenje vrtca. Tako bodo starši dobili večje zaupanje in postali pomembni sooblikovalci življenja ter dela v vrtcu. Le ob takšnih pozitivnih izkušnjah sodelovanja bo srečen in zadovoljen tudi otrok.
• Abstract (EN): Cooperation between kindergarten and parents is an important aspect of the quality of pre-school education and a necessary condition for complementing family and institutional education. It is important for the parents to get a positive experience when entering the kindergarten, gaining the feeling of being kindly accepted and always welcomed. This also gives them the assurance that they are putting the child in a safe, warm and loving second home. If the parents feel good, so will the children. In current times, this collaboration has become a greater challenge. As parents want only what is best for their child, they often get confused by various information from different sources. Many also face challenges regarding coming from a different country and culture. Therefore, it is of most the highest significance for the kindergarten to stand up for the parents, offer them help and cooperation through various forms of parental involvement in the life of the kindergarten. In that way, parents could gain more trust and become important co-creators of life and work in kindergarten. Only with such positive experiences of cooperation will the child be happy and satisfied.
• Ključne besede: starši, otroci, vrtec, sodelovanje
• Key words (EN): parents, children, kindergarten, cooperation

Vključevanje talentiranih učencev v pouk

• Avtorji: GAŠPERLIN Nina
  • GAŠPERLIN Nina: Osnovna šola Stražišče Kranj, Slovenija
• Knjiga: TE2026 — str. 90
• Vir: SRC-2026-10-26-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Sodobni pouk slovenščine vse bolj temelji na aktivnem vključevanju učencev v učni proces, pri čemer se poudarek z usvajanja znanja prenaša na njegovo doživljajsko razumevanje, ustvarjalnost in sodelovanje. Eden izmed učinkovitih pristopov je dramatizacija književnega besedila, ki učencem omogoča poglobljeno razumevanje literarnih oseb, zgodovinskega konteksta in sporočilnosti literarnega dela. Prispevek predstavlja primer dobre prakse pri obravnavi romana Moj ata, socialistični kulak Toneta Partljiča v devetem razredu osnovne šole. Učenci so v trimesečnem projektu pripravili celovito gledališko predstavo, pri kateri so sodelovali vsi člani oddelka. Poleg igralskih vlog so prevzeli odgovornost za pripravo scenografije, kostumov, rekvizitov, glasbene podlage, tehnične izvedbe in organizacije nastopa. Proces dela je presegel tradicionalno interpretacijo književnega besedila ter postal oblika izkustvenega, sodelovalnega in projektnega učenja. Učenci so skozi ustvarjalni proces razvijali govorno izražanje, interpretativne spretnosti, socialne veščine, samostojnost, odgovornost ter občutek pripadnosti skupini. Izkušnja je pokazala, da dramatizacija pomembno prispeva k večji motivaciji za branje, boljšemu razumevanju zahtevnejših zgodovinskih in družbenih vsebin ter trajnejšemu usvajanju književnega znanja. Takšen način poučevanja omogoča povezovanje različnih predmetnih področij in učence postavlja v središče učnega procesa, kjer postanejo soustvarjalci lastnega znanja. Talentirani učenci so prevzemali več nalog, delovali bolj mentorsko. Njihove zadolžitve so bile obširnejše, niso pa bili izpostavljeni kot nadarjeni oz. talentirani učenci.
• Abstract (EN): Contemporary Slovenian language teaching increasingly relies on the active involvement of students in the learning process, shifting the focus from knowledge acquisition to experiential learning, creativity and collaboration. One of the most effective approaches is the dramatization of literary texts, which enables students to develop a deeper understanding of literary characters, historical context and the overall message of a literary work. This paper presents an example of good practice in teaching Tone Partljič’s novel My Father, the Socialist Kulak in the ninth grade of primary school. During a three-month project, the entire class prepared and performed a theatre production. In addition to acting, students designed and created the stage, costumes, props, music, technical support and overall organisation of the performance. The project exceeded the traditional interpretation of literature and became an example of experiential, collaborative and projectbased learning. Throughout the process students developed oral communication, interpretative skills, creativity, responsibility, social competences and a sense of belonging. The experience confirmed that dramatization significantly increases students’ motivation for reading, improves their understanding of complex historical and social topics and contributes to more meaningful and lasting literary learning. Such an approach places students at the centre of the educational process and encourages interdisciplinary learning.
• Ključne besede: pouk slovenščine, dramatizacija, književnost, sodelovalno učenje

Vključevanje talentiranih učencev v prireditve

• Avtorji: GAŠPERLIN Nina
  • GAŠPERLIN Nina: OŠ Stražišče Kranj, Kranj, Slovenija
• Knjiga: TE2025 — str. 210
• Vir: SRC-2026-10-04-007
• Jezik: sl
• Povzetek: Vprispevku bom predstavila vključevanje talentiranih otrok v prireditve, kjer so se nastopajoči učenci predstavili na različnih področjih – tam, kjer so uspešni. Prispevek predstavlja decembrsko šolsko prireditev za naslovom OŠ Stražišče se decembra veseli, ki je potekala ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Skozi raznolik program nastopov učencev – od folklornih, pevskih, instrumentalnih, plesnih do akrobatskih točk – so učenci in mentorji pokazali ustvarjalnost in pogum, saj so nastopali pred celo šolo (od 1. do 9. raz reda). Vospredju je bila ideja o skupnosti, ki se zrcali tako v zgodovinskem spominu na plebiscit leta 1990 kot tudi v sodobni šolski skupnosti, ki praznuje talente in solidarnost. Vprispevku analiziram pomen tovrstnih šolskih prireditev za krepitev državljanske vzgoje, skupnostnega duha in osebnostne rasti učencev. Posebej izpostavljam pomembno vlogo učiteljev mentorjev pri vodenju in spodbujanju mladih ter prispevek učencev k humanitarnim akcijam, kot je npr. Anina zvezdica. Prispevek je primer šolske prakse in primer dobre prakse pri rabi medpredmetnega povezovanja. Za stroko je pomembno spoznanje, da so otroci željni prikazati svoje talente, predvsem pri aktivnostih, kjer so zelo uspešni ne glede na njihov šolski uspeh.
• Abstract (EN): This article presents the December school event OŠ Stražišče se decembra veseli, held in celebra tion of the Slovenian Independence and Unity Day. Through a diverse program of student performances – ranging from folk dances, singing, instrumental pieces, to dance and acrobatic acts – students and mentors showcased extraordinary creativity, courage, and collaboration. The central theme was the spirit of community, reflecting both the historical memory of the 1990 plebiscite and the modern school community that celebrates talent and solidarity. The article analyzes the importance of such school events in strengthening civic education, community spirit, and students’ personal development. Special emphasis is placed on the role of teacher mentors in guiding and encouraging students, as well as students’ contribution to charity campaigns such as Anina zvezdica. This is a reflection of school practice and an example of good practice in connecting curricular and extracurricular activities in a contemporary educational setting. The article is an example of school practice and a good practice in interdisciplinary integration. An important insight for the profession is that children are eager to showcase their talents, especially in activities where they excel, regardless of their academic achievement.
• Ključne besede: slovenska enotnost, šolska prireditev, decembrsko vzdušje, državljanska vzgoja, ustvarjalnost učencev, sodelovanje, mentorstvo

Vključevanje Terapevtskega PSA pri Delu z Otroki s Posebnimi Potrebami

• Avtorji: DOLENC Lucija
  • DOLENC Lucija: OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško, Slovenija
• Knjiga: DM2024 — str. 32
• Vir: SRC-2026-10-07-014
• Jezik: sl
• Povzetek: Vsem je znano, da človek zlahka naveže stik s psom. Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Pes je družinski član, vodnik slepih, pomočnik gibalno ovirane osebe, družabnik in spremljevalec. Terapevtski psi se vključujejo v različne institucije, med drugim tudi v vzgojno-izobraževalne ustanove. V Sloveniji izobražujejo vodnike in njihove pse za podporo pri učenju različni zavodi. Veliko raziskav kaže na izredno dober vpliv terapevtskega psa na funkcioniranje otrok s posebnimi potrebami. Sama sem imela možnost sodelovati s terapevtskim parom iz Zavoda PET. Namen članka je prikazati načine vključevanja terapevtskega psa pri pouku v osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom (OŠ NIS).
• Abstract (EN): It is a widely know fact that people can easily establish a contact with a dog. They say that a dog is a man’s best friend. A dog can be a family member, a guide for the blind people, an assistant to a physically disable person or a companion. Therapeutic dogs are being used in various institutions, including educational. There are various institutes in Slovenia that support educating dog guides and their dogs. Many studies show an extremely good influence of a therapeutic dog on every day life of children with special needs. I had an opportunity to work with a therapeutic couple from the PET institute. The purpose of this article is to show ways of including a therapeutic dog in class in a primary school with lower educational standard (OŠ NIS).
• Ključne besede: terapevtski pes, izobraževanje s pomočjo psa

Vključevanje Terapije s Konji v Program Osnovne Šole

• Avtorji: ZEGA Andreja
  • ZEGA Andreja: OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, Slovenija
• Knjiga: PZOM2024 — str. 241
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku bom predstavila načine, ki jih kot učiteljica razrednega pouka v osnovni šoli in terapevtka za izvajanje TPK (terapije s konji), prepoznam kot možnosti za vključitev terapij s pomočjo konja v program osnovne šole. Za to sem se odločila, ker sem v času izobraževanja za terapevta za izvajanje TPK spoznala, da bi terapije s pomočjo konj morale biti del osnovnega ali razširjenega programa osnovne šole. Terapija s pomočjo konja vključuje različne dejavnosti, kot so jahanje, skrb za konja, vodenje konja in druge interakcije s konji. Osnovni namen terapije s konji je izboljšati telesno, čustveno, socialno in vedenjsko počutje posameznika. Program osnovne šole z učnimi načrti določa obvezne in izbirne predmete. Vsebuje tudi smernice za delo z učenci v razširjenem programu in usmerja delo strokovnih delavcev. V programu osnovne šole sem iskala možnosti za vključitev terapij s konji.
• Abstract (EN): In this article I will describe different ways of how to integrate equine-assisted therapies into the elementary school program. As a primary school teacher and a therapist for equine-assisted therapy (EAT), I recognize many opportunities for doing just that. I have made this decision based on my experience which I gained during my training as an equine-assisted therapy practitioner, where I came to realize that this kind of therapies should be incorporated into the regular or expanded curriculum of elementary schools. Equineassisted therapy involves various activities such as riding, caring for horses, leading horses, and other interactions with horses. The primary purpose of equine therapy is to improve the physical, emotional, social, and behavioral well-being of individuals. The elementary school program, with its curriculum, determines mandatory and elective subjects. It also includes guidelines for working with students in the extended program and directs the work of professional staff. Within the elementary school program, I sought opportunities for the integration of equine therapy.
• Ključne besede: osnovna šola, program, terapija s konji, predmeti

Vključevanje Tujih Dijakov na Izmenjavah v Pouk Matematike

• Avtorji: VEBER Tanja
  • VEBER Tanja: I. gimnazija v Celju, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 526
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Glede na to, da imamo vedno več izmenjav dijakov iz tujine, predvsem mislim tu na enomesečne izmenjave, je treba pouk izpeljati tako, da pri obravnavani snovi vključujemo tudi tujejezične dijake. Ponavadi ti ne govorijo slovensko, zato je treba pouk prilagoditi. V prispevku sem predstavila delo pri pouku matematike v angleščini, ki sta ga spremljali dve francoski dijakinji. Enomesečni pouk sem poskušala izpeljati tako, da kljub vsemu nismo zaostajali s snovjo in da sta francosko govoreči dijakinji utrjevali tako matematiko kot angleščino. Medpredmetno sodelovanje pa tudi za profesorje predstavlja velik izziv, veliko učenja, iznajdljivosti, prilagajanja, obenem pa veliko zadovoljstva in osebne rasti.
• Abstract (EN): Given the increasing number of student exchanges from abroad—particularly one-month exchanges—it is necessary to adapt our lessons to include foreign-language-speaking students. These students usually do not understand slovenian language, so the teaching approach must be adjusted accordingly. In this contribution, I present an example of teaching mathematics in English, which was followed by two French students. I aimed to conduct one month of lessons in a way that allowed us to stay on track with the curriculum, while also enabling the French-speaking students to practice both mathematics and English. Interdisciplinary collaboration also presents a significant challenge for teachers, requiring a great deal of learning, creativity, and adaptability, while at the same time bringing a great sense of satisfaction and personal growth.
• Ključne besede: izmenjave dijakov v tujini, medpredmetno povezovanje, osebnostna rast

Vključevanje upokojenih učiteljev v šolske in obšolske dejavnosti

• Avtorji: ŠUĆUR Nuša Lončar
  • ŠUĆUR Nuša Lončar: OŠ Dramlje
• Knjiga: PZ2020 — str. 87
• Vir: SRC-2026-10-06-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Izkušnje, znanje, neusahljiv pedagoški eros, umirjenost… značilnosti, ki jih ima večina upokojenih učiteljev. Ker je promocija zdravja na delovnem mestu predvsem namenjena ohranjanju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja delavcev, v prispevku predstavljam primer dobre prakse, kako lahko upokojeni učitelji delujejo na naše delo in na nas. Poleg tega pa so tudi v tem življenjskem obdobju vsaj nekajkrat letno pred novimi izzivi, ki jih jim postavi šola. In to z veseljem sprejmejo. Na OŠ Dramlje z upokojenimi učitelji sodelujemo na različne načine. Povabimo jih k sodelovanju na Eko dnevu, kjer izvajamo delavnice za otroke, sodelujejo na jesenskem pikniku ali decembrskem bazarju, kjer pomagajo pri akciji Drobtinica, kjer zbiramo denar za šolski sklad. Upokojena učiteljica, ki je pred upokojitvijo vodila gledališko skupino, je še vedno ključni člen za njeno uspešnost. In velikokrat se nanje obrnemo po kakšen nasvet. In nenazadnje, delavci šole povabimo upokojence na vsak izlet v organizaciji šole, zanje pripravimo decembrsko druženje s kratkim programom, oni pa nam zadnji teden v mesecu juniju pripravijo pogostitev z druženjem.
• Ključne besede: upokojeni učitelji, vključevanje v šolsko delo, izkušnje

Vključevanje Učencev Tujcev v Oš

• Avtorji: BREZNIK Lea
  • BREZNIK Lea: OŠ Hudinja, Celje, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 258
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku sem zapisala in poudarila izzive in hkrati priložnosti, ki jih prinaša vključevanje učencev tujcev v prvi razred osnovne šole v Sloveniji. Poseben poudarek sem namenila vprašanju jezikovne bariere, saj številni tujci, sploh tisti, ki so se ravno preselili v slovenijo, ob vstopu v šolo nimajo predhodnega znanja slovenskega jezika. To zelo vpliva na njihovo vključevanje v pouk in razširjen pouk, socializacijo z vrstniki in njihovo čustveno ter psiho-fizično počutje. V prispevku bom analizirala obstoječo zakonodajo, pedagoško prakso ter na koncu predlagala konkretne predloge za izboljšanje vključevanja. Ugotavljam, da je na tem področju treba še veliko storiti, da bo prehod iz tujega okolja v naše okolje čim manj stresen. Pred vstopom v šolo predlagam enoletno uvajanje z učenjem tujega jezika, da bi zagotovili uspešen prehod v šolo.
• Abstract (EN): In this article, i have written down and highlighted the challenges and opportunities that come with the integration of foreign students into the first grade of primary school in Slovenia. I have placed particular emphasis on the issue of the language barrier, as many foreigners, especially those who have just moved to slovenia, do not have prior knowledge of the slovenian language when they enter school. This greatly affects their integration into lessons and extended lessons, socialization with peers, and their emotional and psychophysical well-being. In this article, i will analyze existing legislation, pedagogical practice, and finally propose concrete proposals for improving integration. I conclude that much still needs to be done in this area to make the transition from a foreign environment to our environment as stress-free as possible. Before entering school, i propose a one-year introduction with learning a foreign language in order to ensure a successful transition to school.
• Ključne besede: učenci tujci, prvi razred, osnovna šola, vključevanje

Vključevanje Učencev v Proces pri Pouku Nemščine

• Avtorji: KOS Petra
  • KOS Petra: Osnovna šola Trnovo, Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: IP2024 — str. 156
• Vir: SRC-2026-10-07-002
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku kot učiteljica nemščine predstavim svoj način dela, katere metode, oblike in strategije uporabljam. Opišem, na kakšen način vključujem učence v proces učenja, kako poskrbim za klimo v razredu, kaj skupaj z učenci naredimo za vzpodbudno in prijetno okolje, kako poskrbimo za svoje zdravje in pri tem ne pozabimo na branje, hiter razvoj digitalizacije, dobro počutje in ogromno novega besedišča ter slovnice. Na vseh področjih in poglavjih dela se trudim, da sem učencem vzor in da jim pokažem, da mi je mar zanje in za njihovo znanje.
• Abstract (EN): In this paper, as a German teacher, I present my working methods, including the techniques, forms, and strategies I use. I describe how I involve students in the learning process, how I ensure a positive classroom environment, and what we do together to create an encouraging and pleasant atmosphere. I also discuss how we take care of our health, integrate reading, adapt to the rapid development of digitalization, and ensure well-being, along with acquiring a vast amount of new vocabulary and grammar. In all areas and aspects of my work, I strive to be a role model for my students, showing them that I care about them and their knowledge.
• Ključne besede: nemščina, vključevanje učencev v proces poučevanja, odnosi, pozitivna klima, formativno spremljanje, zdravo življenjsko okolje

Vključevanje Čuječnosti v Šolsko Svetovalno Delo

• Avtorji: SVETIČIČ Tina
  • SVETIČIČ Tina: Osnovna šola Kolezija, Slovenija
• Knjiga: IP2024 — str. 78
• Vir: SRC-2026-10-07-002
• Jezik: sl
• Povzetek: V zadnjih letih se šolski svetovalni delavci vse pogosteje srečujemo z izrazitimi čustvenimi stiskami, ki učence ovirajo pri vsakodnevnem delovanju in aktivni udeležbi v učnem procesu. Povečuje se delež učencev, ki se soočajo s tesnobo, samomorilnimi mislimi, motnjami hranjenja, izrazitimi strahovi ipd, pa tudi delež nemirnih učencev, ki se težko zberejo, usmerijo pozornost in sledijo pouku. S temi učenci je najprej potrebno vzpostaviti zaupen odnos, nato pa skrbno načrtovati proces pomoči in podpore. V proces moramo poleg učencev vključiti tudi starše/skrbnike, še vedno pa se velik del pomoči odvija neposredno z otrokom. Pri neposrednem delu z učenci se kot učinkovite izkazujejo različne tehnike, med katerimi ima svoje mesto tudi praksa čuječnosti. V prispevku predstavljam osnove čuječnosti za otroke, natančneje predstavim elemente čuječnosti, ki jih vključujem v svoje delo z učenci tako individualno kot v skupini. Predstavljam konkretne primere aktivnosti in odziv na tovrsten način pomoči in podpore.
• Abstract (EN): Recently school counsellors have increasingly encountered emotional distress that hinders pupils, their daily activities and active participation in the learning process. The number of pupils who are experiencing anxiety, suicidal thoughts, eating disorders, fears, etc., as well as pupils who find it difficult to concentrate, focus and follow the lessons is increasing. It is very important to establish a trusting relationship with these pupils first and then carefully plan the process of help and support. Parents/carers must be involved in the process too, but much of the support still takes place directly with the child. When working with pupils, various techniques prove to be effective, among which the practice of mindfulness also has its place. This article presents mindfulness for children, and more specifically the elements of mindfulness that I include in my work with students, both individually and in groups. I present examples of activities and responses to this kind of help and support.
• Ključne besede: čuječnost, zavedanje, sprejemanje, trening

Vključitev družine v novo okolje

• Avtorji: BEGUŠ Renata
  • BEGUŠ Renata: Vrtec Radovljica, enota Lesce, Slovenija
• Knjiga: VVZ2026 — str. 158
• Vir: SRC-2026-09-30-023
• Jezik: sl
• Povzetek: V povzetku želimo predstaviti različne pristope o sprejemanju in vključevanju družinskih članov v neposredno učenje z otroki v predšolskem obdobju, ko jim je vrtčevsko okolje nepoznano, in vključitev staršev pri izvedbi konkretnih aktivnosti, ki so v čudenje in ponos vsem otrokom v oddelku. Treba je razviti spoštljiv odnos, prisluhniti družini, staršu; da se jih podpre pri predstavitvi in učenju otrok v oddelku. Pomembno je, da se kot vzgojitelji ne obnašamo pokroviteljsko, temveč skupaj z družino iščemo vsebine, ki so del staršev in so povezane z našim delom, kar lahko obogati otroke in nas. Realizirali smo aktivno učenje o spoznavanju druge države, hebrejskega jezika in kulture. Nadaljevali smo z logičnim mišljenjem z uporabo matematike v vsakdanjem življenju in zaključili s seznanjanjem z angleščino v prazničnem času s pravljično vsebino. Konkretni primeri vključevanja staršev omogočajo širša povezovanja, pri katerih otroci vstopajo v integrirano učenje. To pomeni, da se ustvarja občutek za skupnost in vzpostavlja dialog med otroki, starši in vzgojitelji. Zaključujemo z reflektivnim razmišljanjem o tem, da taka vključevanja podpirajo skupen jezik, skupno zavezanost in navsezadnje izboljšujejo trenutne razmere, saj se drug od drugega učimo (učeča se skupnost). Zato lahko trdimo, da obstoječe izkušnje vplivajo na boljšo integracijo vseh prisotnih deležnikov, in nadaljujemo z obstoječimi vzgojno-izobraževalnimi pristopi. Ključne besede: povezovanje, omogočanje, vključevanje, podpora, družina, integracija
• Abstract (EN): This abstract presents various approaches to welcoming and integrating family members into direct learning with children during the preschool period, when the kindergarten environment is still unfamiliar to them. It also highlights the parental involvement in specific activities that foster curiosity, pride and a sense of belonging among children in the class. It is essential to develop a respectful attitude, listen to families and parents, and support them in sharing their knowledge with the class. Educators are encouraged to avoid patronising practices and instead collaborate with families to identify meaningful content from parents’ lives that connects with educational goals and enriches learning with the class. We implemented active learning about another country, the Hebrew language and culture, followed by the development of logical thinking through mathematics in everyday contexts, and concluded with an introduction to English during the holiday season using fairy tales. Concrete examples of parental involvement enable broader connections, allowing children to engage in integrated learning. These practices foster a strong sense of community and establish ongoing dialogue among children, parents, and educators. In conclusion, inclusive parental participation supports a shared language, common commitment, and the development of a learning community in which all participants learn from one another. Such experiences contribute to improved integration of all stakeholders and continue to inform our educational practices.
• Key words (EN): connecting, enabling, inclusion, support, family, integration

Vključitev staršev v skupino Ringaraja

• Avtorji: KODRIČ Mateja
• Knjiga: VVZ2021 — str. 49
• Vir: SRC-2026-09-30-018
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku želim predstaviti vključevanje staršev v skupino Ringaraja, ki jo obiskujejo otroci, stari 5–6 let. Starši imajo pri vzgoji svojih otrok bistveno vlogo. To velja za vzgojo doma in tudi za vzgojo v vrtcu. So naši sodelavci, mi vzgojitelji pa jim pomagamo pri vzgoji, zato je sodelovanje tako pomembno in je ključnega pomena. Starši se lahko v vrtec vključujejo na več različnih načinov. Večina oblik sodelovanja je v praksi že utečenih in smo nanje navajeni tako starši kakor tudi strokovni delavci vrtca. V času epidemije koronavirusa, ko nam zaposlenim in staršem marsikaj ni omogočeno, smo se odločili za novo obliko sodelovanja v skupini, da na nek način ostanemo povezani. Starši so z otroki doma posneli dejavnosti in nam jih prinesli na USBključku, vzgojiteljici pa sva posnetke preko projektorja predvajali celotni skupini. Ob posnetkih smo se pogovarjali, podoživljali dogodivščine od doma in se učili kritično razmišljati.
• Abstract (EN): This article presents parent inclusion in the group of children aged 5 to 6 called Ringaraja. Parents have the main role in the education of their children at home and in the kindergarten. They are our teammates, preschool teachers merely help them at their task that is why the cooperation between both is so important. Parents participate in the events at the kindergarten on various ways. Most forms of cooperation are already established and well known by parents and preschool teachers. In the time of coronavirus, when there are many obstacles for the cooperation between parents and the kindergarten, preschool teachers decided to start a new way to stay connected. At home parents recorded a video of the activity with their child and brought it in the kindergarten on a USB drive. The videos were projected on the wall, then the whole group discussed and relived the adventures from home and developed critical thinking skills.
• Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolska vzgoja, predšolska vzgoja, predšolska vzgoja, predšolska vzgoja
• Key words (EN): cooperation, communication, parents, kindergarten, preschool education

Vključitev vseh učencev v šolanje na daljavo – velik izziv

• Avtorji: MLADKOVIČ Blanka
  • MLADKOVIČ Blanka: OŠ Leskovec pri Krškem
• Knjiga: EPID2021 — str. 117
• Vir: SRC-2026-10-07-017
• Jezik: sl
• Povzetek: Šolanje na daljavo je tudi nas učitelje pahnilo v novo situacijo. Učim na šoli, kjer je v razrede vključeno veliko različnih skupin otrok (nadarjeni, učenci s primanjkljaji, Romi, priseljenci). Ker učim zgodovino, posledično učim zelo veliko število otrok (približno 250). Takoj so se pokazale pomanjkljivosti šolanja na daljavo za ranljivejše skupine. Učence smo opremili z gesli za vstop v spletno učilnico, jih učili vstopanja in jih v prvem tednu šolanja na daljavo tudi opremili z računalniki in tablicami. Kljub temu jih je bilo kar nekaj neodzivnih. Kako jih pridobiti k sodelovanju na videokonferencah in pri delu v spletni učilnici, je predstavljalo velik izziv za vse učitelje. Najprej smo se morali dogovoriti za urnik srečanj v živo, da za učence ne bi bilo prenaporno. Potem smo se dogovarjali za opravljanje obveznosti, za katere smo že bili dogovorjeni (ustno spraševanje, predstavitve, govorni nastopi). Nekje po 14 dneh pouka sem začela ugotavljati, kdo se mi je oglasil, kdo pride na zoom, kdo odda nalogo v spletno učilnico in kdo ne. Ker učim veliko otrok, je to predstavljalo ogromno dodatnega dela. Ko sem ugotovila, kdo je neodziven, sem poiskala kontakt. Pri večini otrok to ni bila težava, pokličeš starše ali otroka, se pogovoriš, zakaj ne dela, kje je težava…Težje je bilo pri romskih otrocih, saj niso bili dosegljivi na telefon, številke zelo hitro spreminjajo in nas ne obvestijo, e-mail jim ne dela…Starši tudi obljubijo, naslednjič pa otroka spet ni. Podobna težava je bila tudi pri otrocih priseljencev, sploh če ne znajo slovensko niti otroci niti starši. Potrebno je bilo veliko časa, iskanja podatkov, povezovanja različnih služb, sodelovanja s sodelavci, da smo otroka pridobili nazaj. Čeravno tudi samo za eno uro, potem pa se je zgodba ponovila. Ob upoštevanju vseh smernic iz Ministrstva lahko rečem, da smo bili delno uspešni. Večino otrok smo uspešno pripeljali do konca šolskega leta, nekaj romskih otrok pa je nad šolo obupalo.
• Abstract (EN): Distance learning has also plunged us teachers into a new situation. I teach at a school where many different groups of children (gifted, pupils with disabilities, Roma, immigrants) are included in the classes. I teach history, which means I teach a very large number of children (about 250). The shortcomings of distance learning for more vulnerable groups demonstrated immediately. Pupils were equipped with passwords to enter virtual classroom and taught how to enter it, and they were also equipped with computers and tablets during the first week of distance learning. Nevertheless, quite a few of them were unresponsive. How to get them to participate in videoconferencing and do the work in the virtual classroom was a big challenge for all teachers. We first had to agree on a schedule of online meetings, so that it would not be too stressful for the pupils. Then we agreed for the pupils to perform the obligations which had already been arranged beforehand (oral questioning, presentations, speeches). Somewhere after 14 days of the lessons, I started to find out who had been in contact with me, who came to zoom, who submitted the assignment to virtual classroom and who didn’t. Since I teach many kids, it took a lot of extra work. When I found out who was unresponsive, I looked up their contacts. With most of the kids that was not a problem, you call the parents or the child, talk about why the pupil does not do the work, where the problem is … It was harder with Roma children because they could not be reached by phone, they change their numbers very quickly without informing us, e-mail does not work for them… Parents also make promises, but the next time the child is again not there. There was a similar problem with immigrant children, especially if neither children nor parents know Slovenian. It took a lot of time, searching for data, connecting different services, cooperating with colleagues to get the child back. Even if only for a lesson, and then the story repeated itself. Taking into account all the guidelines from the Ministry, I can say that we were partially successful. We were successful in helping most of the children to the end of the school year, but a few Roma children gave up on school.
• Ključne besede: epidemija, zgodovina, učenci priseljencev

Vloga Bolnišničnega Učitelja pri Krepitvi Rezilientnosti Otrok z Rakom

• Avtorji: DOBOVIČNIK Ana
  • DOBOVIČNIK Ana: Osnovna šola Ledina, bolnišnična šola, Ljubljana
• Knjiga: PZOM2026 — str. 309
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Otroci z rakom se v času zdravljenja soočajo z dolgotrajnimi hospitalizacijami, telesnimi obremenitvami, socialno izolacijo in občutki negotovosti, kar pomembno vpliva na njihovo psihosocialno delovanje. V prispevku obravnavamo vlogo bolnišničnega učitelja pri krepitvi rezilientnosti otrok z rakom v specifičnem vzgojno-izobraževalnem okolju bolnišnice. Izhajamo iz razumevanja rezilientnosti kot dinamičnega procesa, ki otroku omogoča prilagajanje na zahtevne življenjske okoliščine in ohranjanje notranjega ravnovesja. Namen prispevka je predstaviti, kako lahko bolnišnični učitelj s strokovno in empatično pedagoško prakso prispeva k razvoju otrokove notranje moči. Posebno pozornost namenjamo modelu sedmih razvojnih področij rezilientnosti, ki služi kot konceptualni okvir za načrtovanje pedagoškega dela v bolnišnični šoli. V prispevku opisujemo tudi večplastno krepitev fizične, čustvene, socialne, vedenjske, kognitivne in duhovne rezilientnosti skozi vsakodnevne pedagoške dejavnosti. Ugotavljamo, da bolnišnični učitelj s svojo prisotnostjo, strukturo in podporo pomembno prispeva k občutku varnosti, nadzora in kontinuitete v otrokovem življenju. Sklepamo, da je pedagoška podpora v bolnišničnem okolju pomemben dejavnik otrokovega celostnega okrevanja in dolgoročnega blagostanja.
• Abstract (EN): Children with cancer face prolonged hospitalisation, physical strain, social isolation, and emotional distress during treatment, all of which significantly affect their psychosocial functioning. This article examines the role of the hospital teacher in strengthening resilience in children with cancer within the specific educational context of a hospital setting. Resilience is understood as a dynamic process that enables children to adapt to demanding life circumstances while maintaining psychological balance. The purpose of the article is to present how hospital teachers, through professional and empathetic pedagogical practice, contribute to the development of children’s inner strength. Special attention is given to a resilience model based on seven developmental areas, which serves as a conceptual framework for planning educational activities in hospital schools. The article also highlights a multidimensional approach to strengthening physical, emotional, social, behavioural, cognitive, and spiritual resilience through everyday pedagogical practice. The findings indicate that the hospital teacher’s consistent presence, structured support, and responsiveness significantly contribute to children’s sense of safety, control, and continuity. It is concluded that pedagogical support in the hospital environment represents an essential factor in the holistic recovery and long-term well-being of children with cancer.
• Ključne besede: bolnišnični učitelj, otrok z rakom, pedagoška podpora, rezilientnost

Vloga Didaktičnih Iger pri Šolanju na Domu

• Avtorji: KOCMUR Tanja
  • KOCMUR Tanja: Osnovna šola Litija
• Knjiga: EPID2020 — str. 171
• Vir: SRC-2026-10-07-016
• Jezik: sl
• Povzetek: V razmerah, ko poteka učenje od doma, se lahko učenci učijo tudi s pomočjo didaktičnih iger. Didaktične igre kot metoda imajo velik motivacijski učinek, kajti povečujejo interes in pozornost, spodbujajo samostojnost, samokritičnost ter navajajo učence na upoštevanje navodil. Na eni strani so povezane z otrokovim interesom, na drugi strani pa tudi z naporom in z iznajdljivostjo. Didaktične igre so zelo uporabne takrat, ko učitelji želijo večjo pozornost učencev in jih pripraviti za nadaljnje delo. Omogočajo, da učitelji za učence z različnimi sposobnostmi pripravijo različne igre z različnimi težavnostnimi nalogami. Učitelji lahko celo v spontani, preprosti igri najdejo nalogo, ki jo podredijo določenim vzgojno-izobraževalnim ciljem. Didaktične igre pri učencu spodbujajo tudi razmišljanje in sproščeno reševanje problemov ter lahko razvijajo motorične kot tudi kognitivne sposobnosti. Te igre zahtevajo in razvijajo določene fizične, psihične funkcije ter sposobnosti. Z vključevanjem iger dobijo možnost tudi nekoliko slabši učenci, da se dokažejo pred drugimi. Didaktične igre spodbujajo pozitivne odnose med učenci in jim omogočajo izkušnje, ki so pomembne za njihov razvoj. Z uporabo različnih didaktičnih iger, se vsem učencem omogoča doživljanje pozitivnih izkušenj v sodelovanju z vrstniki, so motivirani za delo, krepijo svoja močna področja in odpravljajo morebitne primanjkljaje. Prispevek predstavlja primer dobre prakse vključevanja učenja na domu s pomočjo didaktičnih iger, ki je potekalo med otrokom in starši. Ker imajo starši delo od doma in s tem veliko obremenitev, hkrati pa bi svojemu otroku radi pomagali pri učenju, sem predstavila nekaj preprostih idej, kako skupaj z otrokom izdelati oziroma pripraviti igre, namenjene učenju in zabavi. Rezultati so pokazali, da so tako starši kot otroci sodelovali pri izdelavi in izvajanju iger. Takšen način učenja je bil bolj uspešen, znanje pa trajnejše. Učenci so razvijali tako motorične kot tudi kognitivne sposobnosti. Didaktične igre so bile prilagojene razvojni stopnji učencev in njihovim interesom.
• Abstract (EN): In situations where learning takes place from home, students can also learn through didactic games. Didactic games as a method have a great motivating effect, because they increase interest and attention, encourage independence, self-criticism and lead students to follow instructions. On the one hand, they are related to the child’s interest, but on the other hand, they are also related to effort and ingenuity. Didactic games are very useful when teachers want more attention from students and prepare them for further work. They allow teachers to prepare different games with different difficulty tasks for students with different abilities. Teachers can even find a task in a spontaneous, simple game that they subordinate to certain educational goals. Didactic games also encourage students to think and solve problems in a relaxed way, and can develop motor as well as cognitive abilities. These games require and develop certain physical, mental functions and abilities. By including games, slightly inferior students also get a chance to prove themselves in front of others. Didactic games promote positive relationships between students and provide them with experiences that are important for their development. By using a variety of didactic games, all students are enabled to experience positive experiences in collaboration with peers, are motivated to work, strengthen their strengths and eliminate potential deficits. The paper is an example of good practice of integrating home learning through didactic games that took place between the child and the parents. Since parents have work from home and thus a lot of workload, and at the same time they would like to help their child with learning, I presented some simple ideas on how to make or prepare games for learning and fun together with the child. The results showed that both parents and children participated in the making and implementation of the games. This way of learning was more successful and the knowledge more lasting. Students developed both motor and cognitive abilities. Didactic games were adapted to the developmental stage of students and interests.
• Ključne besede: didaktične igre, učenje na domu, motivacija

Vloga Dijaškega Doma pri Krepitvi Duševnega in Telesne- GA Zdravja Dijakov

• Avtorji: RUGANI Goran
  • RUGANI Goran: Dijaški dom Bežigrad Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 492
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Članek obravnava pomen duševnega zdravja mladostnikov, pri čemer se osredotoča na dijake, ki bivajo v dijaških domovih, konkretno v Dijaškem domu Bežigrad Ljubljana. Dijaki v dijaških domovih se pogosto soočajo z domotožjem, socialnimi stiskami, tesnobo in v hujših primerih tudi z resnejšimi duševnimi težavami. Dijaški dom lahko ob ustreznem delovanju deluje kot pomembno preventivno okolje skozi športne, ustvarjalne in izkustvene dejavnosti ter skupne rituale. Ključno vlogo pri podpori in preprečevanju poglabljanja stisk imajo tudi kakovostni vsakodnevni odnosi med dijaki in vzgojitelji. V članku bo podrobneje predstavljena vloga dijaškega doma, vzgojitelja in svetovalne službe kot treh osnovnih stebrov krepitve duševnega in telesnega zdravja dijakov. Pri čemer bodo v članku izpostavljene tudi posamezne interesne dejavnosti in primeri dobrih praks pri preventivi in krepitvi psihofizičnega počutja dijakov.
• Abstract (EN): The article addresses the importance of adolescent mental health, focusing on students living in dormitories, specifically at the Student Residence Bežigrad in Ljubljana. Students in dormitories often face homesickness, social distress, anxiety, and, in more severe cases, serious mental health issues. When operating effectively, a student dormitory can serve as an important preventive environment through sports, creative, and experiential activities, as well as shared rituals. Quality everyday relationships between students and educators also play a key role in supporting students and preventing the worsening of their distress. The article will provide a more detailed presentation of the role of the student residence, the residential educator, and the counseling service as three key pillars in strengthening students’ mental and physical health. It will also highlight specific extracurricular activities and examples of good practices in prevention and in promoting students’ psychophysical well-being.
• Ključne besede: dijaški dom, mladostnik, dijak

Vloga domišljijskih likov pri vzpostavljanju pravil in dobre klime v razredu

• Avtorji: MARIN Anja
  • MARIN Anja: Osnovna šola Železniki
• Knjiga: OPB2020 — str. 365
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: K dobremu počutju učenca v razredu prispevajo različni dejavniki. Zagotovo sta dva izmed bolj pomembnih dobra klima, skopo zajeto – počutje v razredu, in spoštovanje pravil, ki otroku zagotavlja varnost in občutek varnosti. Pravila šolskega reda so znana, splošno jih določa Zakon o osnovni šoli, vsaka šola jih nato oblikuje sama. Pravila se formirajo tudi znotraj posameznih oddelkov in skupin glede na specifične zahteve razmer ali časa (na kosilo gremo tiho, ker v sosednji učilnici vrtčevski otroci spijo). Domišljijska bitja ali pravljični liki so vseprisotni v slovenskem kulturnem prostoru, nekateri imajo tudi vzgojno vlogo. Tako vlogo ima denimo muca Copatarica, ki otroke uči pospravljati copate. Naš domišljijski lik je duhec Slavko. Učence je preko pisem, nagovorov in spodbud vodil do želenega vedenja – pozdravljanja, spoštljivega odnosa, umirjenosti, zmožnosti zaznavanja in uravnavanja hrupnega okolja. Učenci so tako preko igre usvojili pravila, ki jim omogočajo prijetneje sobivanje z drugimi učenci in zaposlenimi v šoli ter posledično k vzpostavitve dobre razredne klime.
• Ključne besede: razredna klima, domišljija, materialnih, organizacijskih

Vloga DSP Izvajalke pri Krepitvi Psihofizičnega Zdravja Otrok Skozi Senzorično-izkustveni in Socialno-čustveni Pristop

• Avtorji: BALAŽIC Lidija
  • BALAŽIC Lidija: Osnovna šola Cvetka Golarja Ljutomer, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 727
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava pomen celostnega pristopa k razvoju psihofizičnega zdravja otrok, ki povezuje telesne, čustvene in socialne vidike. Poudarja, da zgodnje otroštvo predstavlja ključno obdobje za razvoj samoregulacije, socialnih kompetenc in duševnega zdravja, ki pomembno napovedujejo kasnejše funkcioniranje posameznika. V teoretičnem delu izpostavlja vlogo socialno-čustvenega učenja, multisenzornega pristopa ter pomena odnosa med strokovnim delavcem in otrokom kot varovalnega dejavnika. Empirični del prikazuje primere dobre prakse v vrtcu in 1. triadi osnovne šole. V vrtcu je poudarek na senzorično-izkustvenem učenju, ki spodbuja telesno zavedanje, zaznavanje in začetno regulacijo čustev. V 1. triadi osnovne šole pa so v ospredju strukturirane dejavnosti za razvoj socialnih in čustvenih veščin. Rezultati kažejo izboljšave na področju čustvene pismenosti, komunikacije, vedenjske regulacije in sodelovanja. Ugotovitve potrjujejo razvojno kontinuiteto med senzoričnim učenjem in socialno-čustvenim razvojem. Pomembno vlogo ima izvajalka dodatne strokovne pomoči, ki zagotavlja varno in spodbudno okolje. Prispevek zaključuje, da kombinacija obeh pristopov pomembno prispeva k celostnemu razvoju otrok.
• Abstract (EN): The paper discusses the importance of a holistic approach to the development of children’s psychophysical health, which connects physical, emotional and social aspects. It emphasizes that early childhood is a key period for the development of self-regulation, social competences and mental health, which significantly predict the later functioning of an individual. In the theoretical part, it highlights the role of social-emotional learning, a multisensory approach and the importance of the relationship between a professional worker and a child as a protective factor. The empirical part shows examples of good practice in kindergarten and the 1st triad of primary school. In kindergarten, the emphasis is on sensory-experiential learning, which promotes physical awareness, perception and initial regulation of emotions. In the 1st triad of primary school, structured activities for the development of social and emotional skills are in the foreground. The results show improvements in the areas of emotional literacy, communication, behavioural regulation and cooperation. The findings confirm the developmental continuity between sensory learning and social-emotional development. The provider of additional professional assistance plays an important role in providing a safe and stimulating environment. The paper concludes that the combination of both approaches significantly contributes to the holistic development of children.
• Ključne besede: psihofizično zdravje, socialno-čustveno učenje, multisenzorno učenje, samoregulacija

Vloga Dvojne Strokovnosti – Inkluzivni Pedagog in Fizioterapevt pri Delu z Otroki s Posebnimi Potrebami

• Avtorji: ŠARENAC Sara
  • ŠARENAC Sara: OŠ Tončke Čeč Trbovlje, Slovenija
• Knjiga: IP2026 — str. 22
• Vir: SRC-2026-10-07-004
• Jezik: sl
• Povzetek: V prihodnosti bo izobraževalni sistem nujno potreboval vse številčnejše prilagoditve, da bo učinkovito deloval na raznolike potrebe otrok. Ključni dejavnik za uspešno implementacijo teh sprememb bo interdisciplinarni pristop, ki združuje znanja iz različnih strokovnih področij, kar omogoča celostno obravnavo otroka. Prispevek izpostavlja pomembnost dvojne strokovnosti, to je prepletanja inkluzivne pedagogike in fizioterapije, pri delu z otroki s posebnimi potrebami, saj ta kombinacija omogoča sinergijo med pedagogi in terapevti ter posledično izboljšanje izobraževalnih in terapevtskih izidov. Kot učiteljica dodatne strokovne pomoči pri svojem delu z učenci celostno povezujem pedagoške in fizioterapevtske pristope. V okviru izvajanja ur dodatne strokovne pomoči lahko smiselno vključujem osnovne fizioterapevtske vaje ter hkrati načrtujem in uresničujem prilagoditve učnega procesa, ki upoštevajo učenčeve individualne zmožnosti in potrebe. Takšen integriran pristop omogoča boljšo funkcionalno vključenost učenca v pouk, spodbuja njegovo samostojnost ter prispeva k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin.
• Abstract (EN): In the future, the educational system will inevitably require an increasing number of adaptations in order to function effectively and respond to the diverse needs of children. A key factor for the successful implementation of these changes will be an interdisciplinary approach that integrates knowledge from different professional fields, enabling a holistic approach to the child. This paper highlights the importance of dual professional expertise, specifically the integration of inclusive pedagogy and physiotherapy, in working with children with special needs. Such a combination enables synergy between educators and therapists and consequently improves both educational and therapeutic outcomes. In my work as a teacher providing additional professional support, I holistically integrate pedagogical and physiotherapeutic approaches when working with students. Within the framework of additional professional support sessions, I meaningfully incorporate basic physiotherapy exercises while simultaneously planning and implementing adaptations to the learning process that take into account the student’s individual abilities and needs. This integrated approach enables better functional inclusion of the student in the classroom, promotes greater independence, and contributes to more effective acquisition of learning content.
• Key words (EN): razvojna koordinacijska motnja, izobraževalni sistem, interdisciplinarni pristop, zgodnja obravnava

Vloga fizioterapevta v vrtcu

• Avtorji: GALE Ema, BRAVHAR Tatjana
  • GALE Ema: Vrtec Otona Župančiča, Ljubljana
  • BRAVHAR Tatjana: Vrtec Hansa Christiana Andersena, Ljubljana
• Knjiga: VVZ2010 — str. 93
• Vir: SRC-2026-09-30-007
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku je predstavljena vloga in naloge fizioterapevta v razvojnem oddelku. Pri tem je pomembno načelo individualnega pristopa, timskega sodelovanja strokovnjakov in staršev ter upoštevanje razvojnih mejnikov predšolskega starostnega obdobja in kurikularnih načel vrtca. Opisano je specifično delo fizioterapevta, ko je otrok z gibalnimi motnjami vključen v redno skupino. Spoznali boste komu je namenjena korektivna gimnastika in kako se izvaja, ter pomen svetovalnega dela za kvalitetnejši in celostni pristop k posameznemu otroku. Ob zaključku predstavljava še nekaj subjektivnih razmišljanj o vlogi razvojnih oddelkov kot eni izmed oblik vzgoje in varstva za predšolske otroke.
• Ključne besede: fizioterapevt, RNO terapevt, razvojni oddelek (RO), otrok s posebnimi potrebami, igra, gibanje, rokovanje (handling)

Vloga Hranil pri Športni Vadbi

• Avtorji: GRGIĆ Emanuel
  • GRGIĆ Emanuel: OŠ Koseze, Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: PZ2023 — str. 131
• Vir: SRC-2026-10-06-008
• Jezik: sl
• Povzetek: Zdrava prehrana in primerna telesna aktivnost sta pomembni sestavini zdravega življenja. Hrana nam zagotavlja energijo za vzdrževanje telesne temperature in osnovne človeške aktivnosti, omogoča normalno rast in razvoj, je dejavnik zdravstvene zaščite ter preprečuje občutek lakote in žeje. Osnovna makrohranila so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine, včasih v to skupino štejemo tudi vodo. Prehrana športnika se bistveno razlikuje od prehrane neaktivnega posameznika zato športniki velikokrat sodelujejo s prehranskimi strokovnjaki. Cilj vsakega športnika je poiskati optimalen način prehranjevanja, ki mu lahko pomaga izboljšati športni rezultat. V prispevku smo razložili katera hranila naj posameznik uživa pred, med in po naporu.
• Abstract (EN): A healthy diet and appropriate physical activity are important components of a healthy life-style. Food provides us with energy to maintain body temperature and basic human activi-ties, enables normal growth and development, is a factor in health protection and reduces the feeling of hunger and thirst. The basic macronutrients are carbohydrates, fats, proteins and water. The diet of an athlete is significantly different from the diet of an inactive individual, which is why athletes often work with nutritionists. The goal of every athlete is to find the optimal way of eating that can help him improve his sports performance. In the article, we explained which nutrients an individual should consume before, during and after exercise.
• Key words (EN): fiziologija gibanja, hranila, športna vadba

Vloga in delo sindikalnega zaupnika ter zdravje zaposlenih

• Avtorji: HOČEVAR Bogdana
  • HOČEVAR Bogdana: OŠ Vavta vas
• Knjiga: PZ2017 — str. 84
• Vir: SRC-2026-10-06-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Delo sindikalnega zaupnika je zelo raznoliko, poznati mora zakonodajo, imeti komunikacijske spretnosti in biti most med delodajalcem in člani oz. zaposlenimi. Sindikalna zaupnica sem od leta 2006. V svojem prispevku želim predstaviti, kako vplivajo medosebni odnosi, urnik, delovna obremenitev, vsebina dela, komunikacija in drugo na zdravje zaposlenih ter kakšna je pri tem vloga sindikalnega zaupnika.
• Ključne besede: sindikalna zaupnica, medosebni odnosi, delovna obremenitev, komunikacija

Vloga in delo učitelja v podaljšanem bivanju

• Avtorji: PAULIČ Svetina
  • PAULIČ Svetina: OŠ Raka
• Knjiga: OPB2020 — str. 353
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: Vloga učitelja v podaljšanem bivanju je zelo zahtevna in pomembna. Pomembno je, da učitelj v začetku šolskega leta skliče roditeljski sestanek in se s starši pogovori o sestavi in ciljih podaljšanega bivanja ter njihovih željah. S tem se bo izognil številnim problemom, ki se drugače pojavljajo pri vsakodnevnem delu z učenci v podaljšanem bivanju. Pogosto se zgodi, da so oddelki podaljšanega bivanja kombinirani in v njih poučuje tudi več različnih učiteljev. V tem primeru je nujen timski sestanek v začetku šolskega leta, tedenski in mesečni sestanki med šolskim letom. Obvezno je skupno načrtovanje ciljev in dejavnosti v oddelku podaljšanega bivanja. V oddelku podaljšanega bivanja naj bo v ospredju učenec in njegove potrebe po ustrezni prehrani, sprostitvi, učenju in ustvarjalnosti. Podaljšano bivanje je za starše potreba, za učence nuja in za učitelje služba, ki je polna izzivov in zahteva strokovnega in fleksibilnega učitelja.
• Ključne besede: podaljšano bivanje, učitelji, učenci, starši, potrebe učencev

Vloga in Izkušnje Ravnatelja med Epidemijo Covida-19

• Avtorji: RENKO Kristina
  • RENKO Kristina: OŠ Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi, Slovenija
• Knjiga: EPID2022 — str. 34
• Vir: SRC-2026-10-07-018
• Jezik: sl
• Povzetek: Epidemija covida-19 je v vseh pogledih spremenila organizacijo delovanja šole. Povzročila je številne spremembe v poučevanju in učenju. Vplivala je na učitelje, učence in njihove starše ter zaznamovala vlogo ravnatelja. Kot ravnateljica sem imela vpogled v delo učencev in učiteljev, zato sem po potrebi vključevala svetovalno službo, starše in zunanje inštitucije ter koordinirala komunikacijo med vsemi. Bila sem vez med MIZŠ, NIJZ, zaposlenimi, učenci in starši. Včasih tudi strelovod za deležnike vzgojno-izobraževalnega procesa. Poleg ravnateljevanja še vedno tudi poučujem, zato sem se preizkušala tudi kot učiteljica na daljavo in se tako skozi lastno izkušnjo vživljala v počutje učiteljev, učencev in staršev. Tako kot je epidemija potekala v različnih valovih, se je tudi poučevanje v prvem in drugem valu razlikovalo, kar pa manj velja za vodenje šole. Če smo v prvem valu še eksperimentirali, raziskovali in se učili, smo bili v drugem valu precej bolje pripravljeni, zato je bilo tudi poučevanje bolj učinkovito. Slednje sva s pomočnico spremljali na hospitacijah učnih ur na daljavo. Analize in evalvacije ob koncu preteklega šolskega leta pa so kljub temu pokazale, da vrzeli v znanju pri učencih so in da je pouk na daljavo pustil še druge negativne posledice, ki jih bomo odpravljali dlje časa.
• Abstract (EN): The Covid-19 epidemic has changed the organization of school operations in all aspects. It has brought about many changes in teaching and learning. It has influenced teachers, students and their parents and marked the role of the principal. As a principal, I had insight into the work of students and teachers, so I involved the school’s advisory service, parents and external institutions when necessary, and coordinated communication between them all. I was the link between Ministry of Education, Science and Sport, National institute of Public Health Slovenia, employees, students and parents. Sometimes a lightning rod for the stakeholders of the educational process. In addition to being a principal, I still teach, which is why I also tried my hand at distance teaching and thus, through my own experience, empathized with the feelings of teachers, children and parents. Just as the epidemic took place in different waves, teaching in the first and second waves also differed, but this is less true of school management. If in the first wave we were still experimenting, researching and learning, in the second wave we were much more prepared, so the teaching was more effective. Together with my assistant, I checked the latter during official visits to distance learning classes. Our analyzes and evaluations at the end of the previous school year, however, showed that there are gaps in students’ knowledge and that distance learning has left other negative consequences that we will be eliminating for a long time.
• Ključne besede: vodenje, spremembe organizacije šole

Vloga in naloge spremljevalca pri delu z otrokom z motnjo avtističnega spektra

• Naslov (EN): Vloga in naloge spremljevalca pri delu z otrokom z motnjo avtističnega spektra – študija primera
• Avtorji: PEZDIRC Mojca
• Knjiga: VVZ2021 — str. 208
• Vir: SRC-2026-09-30-018
• Jezik: sl
• Povzetek: Za otroke z motnjo avtističnega spektra so značilni primanjkljaji v socialni komunikaciji in interakciji ter posebnosti v vedenju, interesih in aktivnostih. Omenjene značilnosti so pri otrocih različno izražene in se lahko kažejo na različne načine zato je potrebno zagotoviti čim zgodnejšo obravnavo. Obravnava otroka z motnjo avtističnega spektra zahteva multidisciplinaren pristop s timsko obravnavo različnih strokovnjakov in staršev. Ob primerni pomoči, učenju in terapijah se otrok z motnjo avtističnega spektra lahko uči in nauči živeti v mejah svoje motnje. Za otroka, za katerega je bil izdan zapisnik timskega sestanka v centru za zgodnjo obravnavo, se mora v vrtcu oblikovati individualiziran program s prilagoditvami, ki so smiselne za posameznega otroka, poleg tega pa je otrok z motnjo avtističnega spektra izjemoma upravičen do začasnega spremljevalca. Začasni spremljevalec z individualnim usmerjanjem otroku omogoča, da se v dejavnosti vključuje v okviru svojih zmožnosti.
• Abstract (EN): Children with an autism spectrum disorder are characterised by deficits in social communication and interaction, and by special behaviour, interests and activities. These characteristics can be expressed differently; therefore, it is of the essence that earliest possible treatment is ensured. Treating a child with an autism spectrum disorder requires a multidisciplinary approach with teamwork of different experts and parents. With appropriate help, learning and therapy, a child with an autism spectrum disorder can learn and learn to live within the limits of their disorder. For the child for whom the minutes of a team meeting at an early treatment centre were issued, an individualised programme must be developed in the kindergarten with adjustments suitable for an individual child; a child with an autism spectrum disorder is entitled to a temporary companion. The temporary companion enables with their individual guidance the child to get involved in the activity within their abilities.
• Ključne besede: motnja avtističnega spektra, prilagoditve, začasni spremljevalec, zgodnja obravnava
• Key words (EN): motnja avtističnega spektra, prilagoditve, začasni spremljevalec

Vloga in Pomen Jutranjega Kroga pri Delu z Učenci v Posebnem Programu

• Avtorji: JOSIPOVIČ Klavdija Raspor, LEVCA Center Janeza
  • JOSIPOVIČ Klavdija Raspor: Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 160
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave o vlogi in pomenu jutranjega kroga pri pouku z učenci posebnega programa. Jutranji krog smo opredelili glede na dnevno rutino in na doseženi razvoj otrok, in katere dejavnosti učitelji najpogosteje izvajajo. V teoretičnem delu smo podali podlage za potek jutranjega kroga v vrtcu, v šoli in v posebnem programu. Predstavili smo posamezne dejavnosti in pravila, ki se jih lahko poslužujemo ter opisali vlogo učitelja in vlogo učenca v jutranjem krogu. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo na vzorcu 30 učiteljev v posebnem programu. Z analizo podatkov smo potrdili hipotezo, da jutranji krog pozitivno vpliva na poznejši potek dela, da v njem in z njim spodbujamo razvoj socialnih veščin in kognitivnih sposobnosti ter krepimo emocionalni razvoj.
• Abstract (EN): In this paper, we present the results of a study on the role and importance of morning circle in a special program. We defined morning circle according to the daily routine and the achieved development of children, and teachers’ activities performed most often. In the theoretical part, we provide the framework for the course of morning circle in kindergartens, schools and in the special program. We present individual activities, rules, and the role of both teacher and student in the morning circle. In the empirical part, we conducted a questionnaire-based research on a sample of 30 teachers of a special program. The results confirmed the hypothesis that morning circle has a positive effect on the subsequent course of work, and that it promotes the development of social skills and cognitive abilities, and strengthens the emotional development of students.
• Key words (EN): jutranji krog, dejavnosti v jutranjem krogu, komunikacija, urnik, posebni program, motnja v duševnem razvoju

Vloga in pomen proste igre otrok

• Avtorji: PETELINC Natalija
  • PETELINC Natalija: Vrtec Ringaraja pri OŠ Artiče
• Knjiga: VVZ2019 — str. 291
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Za otroka je igra zabavna. Otrok se v njej angažira, vendar lahko postane po določenem času ponavljajoča se dejavnost. Torej otrok se vključuje v iste igralne dejavnosti, prevzema iste vloge in enake oblike vedenja. Zato je ravno spodbuda vzgojiteljice izrednega pomena. Tako mu lahko pomaga rešiti problem, predlaga alternative, spodbudi simbolno igro. … Ne smemo pozabiti, da se otroci naučijo veliko stvari z opazovanjem odraslih in drugih otrok, z zgledom. Za vse to pa potrebujejo prostor in čas. Otrok si v igri pridobiva nove izkušnje, spretnosti in znanja na vseh področjih razvoja. Zato je pomembno, da se vzgojiteljica zaveda cilja proste igre otroka in tudi pomembnosti, da se vanjo pogosto vključi in jo s tem dvigne na višji nivo.
• Ključne besede: prosta igra, predšolski otrok, aktivna vloga otroka

Vloga in vpliv ravnatelja na sistematično uvajanje sprememb v vzgojno-izobraževalni proces s ciljem izboljšanja psihofizičnega zdravja otrok

• Avtorji: JANJAC Željka
  • JANJAC Željka: Osnovna šola Metlika
• Knjiga: PZOM2019 — str. 26
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku predstavljam spremembe, ki sem jih kot ravnateljica uvedla v naš šolski prostor. Vsako uvajanje sprememb zahteva sistematičen in strokoven pristop, pripravo in postopnost, saj vsaka sprememba povzroči tudi odpor pri tistih, ki naj bi jo uvedli. Glede na razvoj družbe, tehnologije, spreminjanje moralnih in etičnih vrednot, hitrost življenja in pomanjkanje časa ter ustrezne komunikacije so otroci pogosto izpostavljeni različnim negativnim dejavnikom, ki vplivajo na njihov razvoj. Zaradi tega moramo v šoli še posebno pozornost posvečati zdravju in psihofizičnemu razvoju otrok.
• Ključne besede: komunikacija, hidracija, prehrana, aktivno učenje, varno učno okolje

Vloga Lutk v Razširjenem Programu (RAP)

• Avtorji: JAKOMINI Simona
  • JAKOMINI Simona: OŠ Olge Meglič Ptuj
• Knjiga: OPB2019 — str. None
• Vir: SRC-2026-10-06-024
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku je predstavljena vloga lutk v razširjenem programu osnovne šole – Ustvarjajmo z lutko. Lutka združuje skoraj vse discipline, pomembne za otrokov razvoj, kot so zaznava, razumevanje, gibanje, govor, sodelovanje z okoljem. Vzbuja otrokovo domišljijo in ustvarjalnost, dva najpomembnejša elementa za nadaljnji razvoj. Vloga učitelja v lutkovnem procesu je izziv, pri katerem je pomembno držati dobro ravnotežje med vodenjem in usmerjanjem ter na drugi strani prepuščanjem otroški domišljiji ter improvizaciji. V okviru razširjenega programa (RaP) vodim dejavnost Ustvarjajmo z lutkami, ki na šoli poteka izven šolskega pouka in je nastala na osnovi predhodne interesne dejavnosti. Predstavljam nekaj praktičnih primerov dejavnosti ter v zaključku podajam oceno in ugotovitve iz praktičnih izkušenj desetletnega vodenja dejavnosti z lutkami. V predstavah je sodelovalo najmanj 6 in največ 22 učencev, oblikovanje posamezne predstave poteka dve leti. Pri evalvaciji samega programa se opiram na dva načina: prvi način je (samo)evalvacija samega učnega in kreativnega procesa skozi pregled doseganja zastavljenih ciljev in upoštevanja načel uporabe lutk; drugi način pa je pregled elevacijskih ocen učiteljev in učiteljic, ki so se udeležili končne predstave. Ugotavljam, da je dejavnost Ustvarjajmo z lutkami priljubljena in uspešna, saj učencem daje možnost sodelovanja z drugimi učenci, spodbuja njihov kreativni razvoj, domišljijo in izraznost ter doprinese s svojimi predstavami k popestritvi marsikatere priredite za različne obiskovalce.
• Ključne besede: lutka, razširjeni program, osnovnošolci, učitelj, predstava

Vloga lutke v zgodnjem socialno-emocionalnem razvoju predšolskega otroka

• Avtorji: ŠIPRAGA Jožica
  • ŠIPRAGA Jožica: Vrtec Škofljica, Slovenija
• Knjiga: VVZ2023 — str. 32
• Vir: SRC-2026-09-30-020
• Jezik: sl
• Povzetek: Redna uporaba lutke v vrtcu nam v prvem starostnem obdobju omogoča lažje razumevanje otrokovih interesov in potreb ter lažje prepoznavanje otrokovih stisk oziroma emocij, ki jih doživlja. V prvem delu prispevka se bomo dotaknili otrokovega emocionalnega in socialnega razvoja. Pomembno vlogo pri razvoju otroka ima prav gotovo odrasla oseba; na otroka najbolj vplivajo starši in ožje sorodstvo, sledijo pa jim strokovni delavci v vrtcih in vrstniška skupina. Vloga vzgojitelja je tudi, da pozna socialno-čustveni razvoj in kaj lahko otrok v posameznem obdobju zmore. Lutko smo predstavili kot didaktično sredstvo, ki ga lahko na različne načine uporabimo v vrtcih. Vlogo lutke in način njene uporabe smo prikazali kot sredstvo povezovanja med odraslim in otrokom ter med vrtcem in domom.
• Abstract (EN): Regular use of a puppet in kindergarten in the first age period makes it easier to understand the child’s interests and needs, and to identify the child’s distress or emotions in general. In the first part of this paper, we will look at children’s emotional and social development. The adult certainly plays an important role in a child’s development; parents and close family are the most influential, followed by kindergarten professionals and peer groups. The role of the kindergarten teacher is also to know the child’s socio-emotional development and what he or she can do at each stage. The puppet was introduced as a didactic tool that can be used in different ways in kindergartens. The role of the puppet and the way it is used is shown as a means of connection between adult and child, and kindergarten and home.
• Ključne besede: predšolski otrok, prvo starostno obdobje, socialno-emocionalni razvoj, lutka
• Key words (EN): preschool child, first age, social-emotional development, puppet

Vloga nadarjenih učencev na podružnični šoli

• Avtorji: KRUH Mojca
  • KRUH Mojca: Osnovna šola Šentjernej, Slovenija
• Knjiga: TE2023 — str. 78
• Vir: SRC-2026-10-04-005
• Jezik: hr
• Povzetek: Vsak od nas ima svoje močno področje. Nekateri so dobri govorci, poslušalci, igralci, likovniki, glasbeniki, športniki…Vprispevku z naslovom »Vloga nadarjenih učencev na podružnični šoli« bom na začetku opredelila teoretski okvir nadarjenosti, nato pa predstavila vključenost nadarjenih učencev na podružnični šoli. Predstavila bom pomembnost vloge nadarjenih učencev na podružnici, delo učitelja z nadarjenimi učenci in vključevanje nadarjenih zunaj zidov šole. Vsam proces vzgoje in poučevanja je potrebno vključiti tudi učence same. Tukaj vidim veliko prednost za vključevanje nadarjenih učencev. Najbolj pomembna pa se mi zdi ideja, kako se bo določena dejavnost, projekt ali dan izvedel na zanimiv način. Učitelj mora biti predvsem profesionalec v didaktičnih izpeljavah učnega procesa. Izhajajoč iz ključne vloge učitelja z vidika sodobnih didaktičnih pristopov, ki skušajo pri pouku zmanjšati delež neposrednega poučevanja in povečati delež učenja oz. aktivno vlogo učencev, sem se odločila, da bom vključila nadarjene učence v številne dejavnosti na podružnični šoli. Opisala bom dejavnosti, ki sem jih izvajala z nadarjenimi učenci skozi več let mojega poučevanja na podružnici. Menim, da je potrebno nadarjenim učencem ponuditi pestre in zanimive oblike pouka in drugih dejavnosti, ki potekajo na šoli. Vnadarjenih učencih vidim velik potencial za nadgradnjo in uspeh šole. Tega smo učitelji na nek način dolžni prepoznati in potem tudi razvijati.
• Abstract (EN): People have different strong areas. Some are good speakers, listeners, actors, artists, musicians, athletes, etc. The article titled ‘The Role of Talented Students in a Subsidiary School’ will firstly define the theoretical framework of the exceptional talents and then present the involvement of gifted students. The importance of the role of the talented students in subsidiary schools, the teacher’s work with such students and the inclusion of the gifted students beyond the school walls will be highlighted in this article. It is necessary to involve the students themselves in education and teaching process, a significant advantage in this process is also including talented students. However, the most important aspect is how a particular activity, project, or a day will be carried out in an interesting way. The teacher must be professional in the didactic implementation of the learning process. Idecided to involve talented students in numerous activities at subsidiary school based on the key role of the teacher from the perspective of modern didactic approaches that aim to reduce the proportion of direct teaching and increase the proportion of learning and with this the active role of students. Activities that have been carried out with talented students over several years of teaching. It is necessary to offer talented students diverse and interesting forms of teaching and other activities that take place at school. Isee great potential for the enhancement and success of the school in gifted students. As teachers, we are somewhat obliged to recognize and then develop this potential.
• Ključne besede: nadarjenost, podružnična šola, dejavnosti, glasba, kultura

Vloga odraslih pri govornem razvoju otrok

• Avtorji: HARAMIJA Ida
  • HARAMIJA Ida: OŠ Bojana Ilicha, Maribor
• Knjiga: VVZ2017 — str. 220
• Vir: SRC-2026-09-30-014
• Jezik: sl
• Povzetek: V zadnjih letih opažamo, da ima čedalje več otrok govorno–jezikovne težave. Lete se veliko povezujejo z motoriko govornih organov tj. gibljivost jezika, ustnic ipd. Težave s slabšo motoriko govoril oziroma govornega aparata vodijo v slabšo oziroma neustrezno izreko glasov, izpuščanje glasov, popačen govor ipd. V prispevku so predstavljene vaje in govorne igrice za krepitev govornega aparata ter vaje in igre za artikulacijo nekaterih glasov, ki jih lahko izvajajo vzgojitelji pri svojem vsakdanjem delu z otroki.
• Ključne besede: otroci, razvoj govora, govorne vaje

Vloga odraslih pri osebnostnem razvoju otroka

• Avtorji: VOZELJ Janja
  • VOZELJ Janja: OŠ Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi
• Knjiga: VVZ2019 — str. 35
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Spodbuda ne pomeni samo hvale, ampak tudi konstruktivno kritiko. Otroku je potrebno postavljati meje in določena pravila že v najzgodnejšem obdobju. Pri tem moramo paziti, da so le ta prilagojena razvojni stopnji otroka. Biti morajo kratka, jasna in enopomenska. Jasna navodila in pravila dajejo otroku občutek varnosti. To pozitivno vpliva na čustven in vedenjski razvoj otroka, kar posledično omogoči tudi boljši socialni razvoj. Pri tem ne smemo pozabiti na pomen igre. Permisivna vzgoja dokazano ne daje dobrih rezultatov. Otrok se na tej stopnji, brez omejitev, lahko izgubi. Spodbudno okolje je tisto, ki otroku omogoča pridobivanje izkušenj na različnih področjih (gibanje, zaznavanje, umetnost, grafomotorika …). Pretirana zaščita staršev lahko zavira normalen otrokov razvoj.
• Ključne besede: predšolski otrok, učenje, igra, gibanje, spodbudno družinsko okolje

Vloga okolja in odnosov pri holističnem razvoju otroka

• Avtorji: PIŠEK KOROŠIN Anka
  • PIŠEK KOROŠIN Anka: Vrtec Mladi rod, Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: VVZ2026 — str. 157
• Vir: SRC-2026-09-30-023
• Jezik: sl
• Povzetek: Holistični razvoj predšolskega otroka temelji na razumevanju otroka kot celostnega bitja, pri katerem so telesni, spoznavni, čustveni, socialni in moralni vidiki razvoja medsebojno prepleteni in soodvisni. To, da razvoj poteka celostno, pomeni, da posameznega področja ni mogoče obravnavati ločeno, temveč skupno, kot celoto. Vloga vzgojitelja je, da otroka pri razvoju usmerja, ga spodbuja na vseh področjih, in mu je predvsem zgled. Pogosto lahko zasledimo, da otrokovo učenje poteka skozi igro, pogosto pa spregledamo pomembnost našega zgleda, saj se otroci veliko količino stvari naučijo skozi modelno učenje oz. posnemanje. Spodbujanje pozitivnega vedenja kot metoda dela, ki jo vzgojitelj uporablja v predšolskem obdobju, predstavlja pomemben del otrokovega celostnega razvoja, saj v tem času intenzivno potekajo procesi oblikovanja socialnih, čustvenih in moralnih kompetenc. Pomembni elementi spodbujanja pozitivnega vedenja vključujejo jasna in razumljiva pravila, strukturirano dnevno rutino ter uporabo pozitivne okrepitve, kot so konkretna pohvala, spodbuda in usmerjanje pozornosti na ustrezna vedenja. Ključne besede: predšolski otrok, vloga vzgojitelja, holistični razvoj, pozitivno vedenje, modelno učenje
• Abstract (EN): The holistic development of preschool children is based on understanding children as whole beings, in whom physical, cognitive, emotional, social, and moral aspects of development are intertwined and interdependent. The fact that development is holistic means that individual areas cannot be considered separately, but rather together, as a whole. The role of the educator is to guide the child in their development, encourage them in all areas, and above all, be a role model. We often see that children learn through play, but we often overlook the importance of our example, as children learn a great deal through modeling and imitation. Promoting positive behavior as a working method used by educators in the preschool period is an important part of a child’s overall development, as this is a time when the processes of forming social, emotional, and moral competencies are intensively underway. Important elements of promoting positive behavior include clear and understandable rules, a structured daily routine, and the use of positive reinforcement, such as specific praise, encouragement, and focusing attention on appropriate behaviors.
• Key words (EN): preschool child, role of the educator, holistic development, positive behavior, model learning

Vloga pomembnih odraslih v zgodnjem otroštvu na oblikovanje otrokovega samospoštovanja in samozaupanja

• Avtorji: SALAJKO Urška
  • SALAJKO Urška: Vrtec Urša, Domžale, Slovenija
• Knjiga: VVZ2023 — str. 92
• Vir: SRC-2026-09-30-020
• Jezik: sl
• Povzetek: Razvoj otrokovega samospoštovanja in samozaupanja je v največji meri odvisen od družbenega okolja v katerem otrok živi. Družina in pomembni odrasli (vzgojiteljice) so tisti temelj na osnovi katerega otrok gradi svoje samozaupanje. Pri tem ima temeljno vlogo mati in otrokov globlji odnos z njo. Za razvoj otrokovega samozaupanja je pomembno vzpodbudno okolje z mnogimi izzivi, ljubeč odnos s pomembnimi odraslimi, odnos v katerem so zadovoljene otrokove temeljne psihosocialne potrebe.
• Abstract (EN): The development of a child’s self-esteem and self-confidence mainly depends on the social environment in which child live. The family in important adults (kindergarten teachers) are the basis on wich the child builds his/her self-confidence. The essential role in this process is played by the mother and the child’s early relationship with her.The key to the growth of child’s self-confedence lies in a stimulating environment with many challenges, loving relationship between the child and important adults , the relationship in which the child’s psycho-social needs are satsfied. Key-words: child, self-esteem, important adults, basic psyhosocial needs.
• Ključne besede: otrok, samospoštovanje, pomembni odrasli, temeljne psihosocialne potrebe

Vloga pomočnice ravnatelja pri ohranjanju zdravja zaposlenih

• Avtorji: KLANČAR Dušanka
  • KLANČAR Dušanka: Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice
• Knjiga: PZ2019 — str. 41
• Vir: SRC-2026-10-06-004
• Jezik: sl
• Povzetek: V svojem prispevku bom opisala, kako kot pomočnica ravnatelja pripomorem k boljšemu počutju, manjšemu stresu in tako posledično tudi k boljšemu zdravju naših zaposlenih. Moje delovanje je večplastno in zajema različne segmente tako delovnega okolja in delovnih nalog kot tudi psihofizičnega stanja zaposlenih. Moja prva skrb je varnost vseh zaposlenih, tako učiteljev kot tudi tehničnega osebja. Drugi zelo pomemben faktor je moja pripravljenost prisluhniti težavam zaposlenih, kar drastično znižuje nivo stresa. Zavest, da imajo v vodstvu šole oporo in vso pomoč pri reševanju težav, kar tudi znižuje nivo stresa, je ključna pri ohranjanju duševnega zdravja. Tretje je zdrava prehrana naših delavcev. Kot pomočnica si prizadevam, da so obroki v skladu s smernicami, ne zgolj za vsakodnevno malico, ampak tudi v času, ko smo zaradi delovnih obveznosti na šoli do večernih ur. Četrti dejavnik je delavnica za zdravje, ki sem jo organizirala v sodelovanju z vodjo Zdrave šole in Centrom za krepitev zdravja. S takšnimi delavnicami zaposleni pridobivajo na boljši kondiciji in ozaveščenosti.
• Ključne besede: pomočnik ravnatelja, zdravje, stres, prehrana, Center za krepitev zdravja

Vloga Predšolske Vzgoje pri Sodobnem Poučevanju

• Avtorji: LAŠIČ Mateja
  • LAŠIČ Mateja: Vrtec Ptuj, Slovenija
• Knjiga: IP2023 — str. 374
• Vir: SRC-2026-10-07-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Predšolska vzgoja velja za večino otrok prvo stopnico v izobraževanju. Skozi njo se otroci učijo prilagajanja okolju, razvijajo svoje kognitivne sposobnosti, sprejemajo kulturo prihodnjih generacij in razvijajo človeške lastnosti, ki se kažejo v načinu komunikacije, razmišljanja (npr. poštenost, miroljubnost). Številne raziskave kažejo, da so otroci, vključeni v programe predšolske vzgoje, pozneje mnogo bolj uspešni in dosegajo boljše rezultate od sovrstnikov, ki v programe predšolske vzgoje niso vključeni. Predšolsko obdobje je izjemno pomembno in ugodno za učenje, zato številne tuje organizacije opozarjajo in menijo, da je le-to potrebno omogočiti vsem otrokom. Brezplačna, kvalitetna predšolska vzgoja za vse otroke je ključ do odprtega šolskega izobraževalnega sistema znotraj katerega bodo otroci lažje razvijali svoje potenciale, ki jih sodobno gospodarstvo in trg tako zelo potrebuje.
• Abstract (EN): Preschool education is the first step in education, for most kids. Through preschool education, children learn to adapt to the environment, develop their cognitive abilities, accept the culture of future generations and develop human qualities, which reflect in the way of communication and thinking (e.g. honesty, peacefulness). Numerous studies show, that children included in preschool education programs are much more successful later and achieve better results, than their peers, who are not included in preschool programs. The preschool period is extremely important and favorable for learning, which is why, many foreign organizations warn and consider that it is necessary, to make it available for all children. Free and high-quality preschool education for all children is the key to an open school education system, within which children will more easily develop their potential, which the modern economy and market so badly needs.
• Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci, prihodnost

Vloga profesorja športne vzgoje v podaljšanem bivanju

• Avtorji: VERŠNJAK Petra
  • VERŠNJAK Petra: Osnovna šola Škofljica, Slovenija
• Knjiga: OPB2020 — str. 187
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: Učenci veliko časa preživijo sede, zato je za normalen razvoj telesnih in duševnih sposobnosti nujna kompenzacija z gibanjem. To pa je tudi eden od ciljev podaljšanega bivanja. Redno gibanje pozitivno vpliva na razvoj, zdravje kosti in sklepov, mišic ter na motorične in finomotorične sposobnosti. Gibanje pa ne vpliva le na telesni in gibalni razvoj, ampak tudi na duševni razvoj, odnos do prevzemanja odgovornosti za zdrav način življenja, sprostitev, dobro počutje po vsakdanjem šolskem dnevu in sedenju, oblikovanje odnosa do okolja, narave in drugih ljudi, pravzaprav gre za razvoj celotne osebnosti (Zurc, 2008 ). Profesor športne vzgoje je glede na svoje kompetence pomemben sestavni del podaljšanega bivanja. Ne le, da lahko odlično vodi svojo skupino – s svojim znanjem, zgledom in izkušnjami lahko približa gibalne dejavnosti širši množici. S kvalitetnimi vsebinami je lahko steber gibalnega razvoja učencev, kar posledično privede do bolj zdrave populacije.
• Ključne besede: podaljšano bivanje, profesor športne vzgoje, osebnost, gibanje, zdrav življenjski slog

Vloga Ravnatelja pri Zdravih Odnosih

• Avtorji: PIŽMOHT Nataša Gruden
  • PIŽMOHT Nataša Gruden: Zasebni vrtec Čarobni gozd, Slovenija
• Knjiga: PZ2022 — str. 49
• Vir: SRC-2026-10-06-007
• Jezik: sl
• Povzetek: Eden izmed ključnih akterjev, ki spodbuja in vzpostavlja zdrave medsebojne odnose znotraj vzgojnoizobraževalne ustanove, je ravnatelj. Pozitivno usmerjen ravnatelj spoštuje posameznike in krepi timsko vzdušje v kolektivu. Omogoča njihov razvoj, tako na osebnostni ravni, kot tudi na področju strokovnosti. Strokovnim delavcem dopušča njihovo avtonomnost in individualnost ter nikoli ne posega v njihov intimni prostor. Motivacija ustvarjalnosti bi bila v tem, da posameznik čim popolneje razvije svoje potenciale v interakciji z okoljem, v katerem živi. Ravnatelj naj bo s svojim zgledom visoko toleranten, fleksibilen, vzpodbuja naj moč argumenta, naj mu empatija ne bo tuja ter naj temelji na človeških vrednotah. Negativno usmerjen ravnatelj uveljavlja svojo moč na hierarhiji, pri kateri on sam vlada kot absolutistični vladar in je neustvarjalen. Takšen ravnatelj ne dopušča drugače mislečih, subjektivno in nekritično vrednoti druge in svoje delo, je ozkogleden in diskriminatoren. Na zaposlene vpliva zelo slabo, nad njimi celo lahko izvaja mobing, posledično so pedagogi nezadovoljni, jim upade ustvarjalnost in lahko celo zbolijo. Vse to slabo vpliva na kolektiv in širše tudi na razvoj pedagogike kot znanosti.
• Abstract (EN): One of the key actors who promotes and establishes healthy interpersonal relationships within an educational institution is the principal. A positively oriented principal respects individuals and strengthens the team atmosphere among the personnel. He enables their development, both on a personal level and in the field of professionalism. He allows professional workers their autonomy and individuality and he never interferes with their intimate space. The motivation for creativity would be for an individual to develop his potential as fully as possible in interaction with the environment in which he lives. By his example, the principal should be highly tolerant and flexible. He should encourage the power of the argument. Empathy should not be strange to him and should be based on human values. A negatively oriented principal asserts his power on a hierarchy in which he rules as an absolutist ruler and is uncreative. Such a principal does not allow personnel to think differently. He assesses others and his work subjectively and uncritically. He is narrow-minded and discriminatory. He influences the employees very badly and can even perform mobbing. Consequently, the teachers are dissatisfied. Their creativity declines and they can even get sick. All this has a bad effect on the collective and, more broadly, on the development of pedagogy as a science.
• Key words (EN): vzgoja, izobraževanje, ravnatelj, hierarhija, timsko delo, zdravje

Vloga Razrednika pri Inkluzivnem Izobraževanju na Redni Osnovni Šoli

• Avtorji: GOLČMAN Urška
  • GOLČMAN Urška: OŠ Nazarje, Slovenija
• Knjiga: IP2023 — str. 28
• Vir: SRC-2026-10-07-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Vloga razrednika je v slovenskem šolskem sistemu poudarjena. Še posebej strokovno zahtevna in odgovorna je pri delu z otroki s posebnimi potrebami, ki so zelo raznovrstna skupina otrok. Posebnega usposabljanja za delo z otroki s posebnimi potrebami razredniki niso deležni. Njihova vloga je sicer opredeljena v šolski zakonodaji in strokovni literaturi, a v konkretnih vsakdanjih situacijah je razrednik večkrat prepuščen svojim preteklim izkušnjam in pripravljenosti na iskanje rešitev. Timsko delo razrednika in specialnega pedagoga je in bo tudi v prihodnosti pri inkluzivnem izobraževanju bistveno.
• Abstract (EN): The role of a class teacher is emphasized in the Slovenian school system. It is especially professionally demanding and responsible task when working with children with special needs, who are a very diverse group of children. Class teachers do not receive special training for working with children with special needs. Their role is defined in school legislation and professional literature, but in concrete everyday situations, classroom teachers are often left to their past experiences and willingness to find solutions. The teamwork of the class teacher and the teacher for children with special needs is and will continue to be essential in inclusive education.
• Key words (EN): osnovna šola, inkluzija, otroci s posebnimi potrebami

Vloga Razrednika v Bolnišnični Šoli pri Ohranjanju Psihofizičnega Zdravja Učencev

• Avtorji: PLOHL Igor
  • PLOHL Igor: OŠ Bojana Ilicha, Maribor, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 380
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: hr
• Povzetek: Prispevek predstavlja organizacijo in pomen razredništva v bolnišnični šoli, ki deluje kot organizacijska enota OŠ Bojana Ilicha Maribor na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor. Razredništvo v bolnišnični šoli ni enako finančno ovrednoteno kot razredništvo na klasičnih šolah. Kljub temu razredniki v bolnišnični šoli opravljamo številne naloge, ki so primerljive z nalogami razrednikov v ostalih vzgojno-izobraževalnih institucijah. Poleg tega imajo razredniki v bolnišničnih šolah še dodatne naloge, ki so med drugim vezane predvsem na ohranjanje psihofizičnega zdravja otrok, saj delujejo v zdravstveni instituciji (razrednik vzpostavi stik s starši in matično šolo učenca, o psihofizičnem stanju posameznega učenca ali dijaka poroča razrednemu učiteljskemu zboru na aktivih, predlaga učne prilagoditve, organizira timske sestanke, spremlja napredek učenca ali dijaka ipd.). Slednje je še posebej izrazito na področju razrednega dela na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo.
• Abstract (EN): The article presents the organization and importance of classroom management in a hospital school, which operates as an organizational unit of the Bojan Ilich Elementary School Maribor at the Pediatric Clinic of the University Clinical Center Maribor. Classroom management in a hospital school is not financially valued in the same way as classroom management in traditional schools. Nevertheless, classroom managers in a hospital school perform numerous tasks that are comparable to the tasks of classroom managers in other educational institutions. In addition, classroom managers in hospital schools have additional tasks that are, among other things, related to maintaining the psychophysical health of children, since they work in a health institution (the classroom manager establishes contact with the parents and the student’s home school, reports on the psychophysical condition of an individual student to the class teachers’ council, proposes teaching adjustments, organizes team meetings, monitors the progress of the student, etc.). The latter is particularly pronounced in the field of classroom work at the Department of Child and Adolescent Psychiatry.
• Ključne besede: bolnišnična šola, pediatrična klinika, razredništvo, naloge razrednika

Vloga Rutine in Gibalnih Odmorov pri Spodbujanju Psihofizičnega Zdravja Otrok s Posebnimi Potrebami v Osnovni Šoli

• Avtorji: URANIČ Maja
  • URANIČ Maja: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 488
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Rutina v šolskem dnevu ustvarja občutek varnosti in predvidljivosti, kar je za otroke s posebnimi potrebami izredno pomembno. Strukturiran urnik prispeva k zmanjševanju stresa in tesnobe ter omogoča učinkovitejše obvladovanje vedenjskih izzivov. Pomemben del takšne rutine predstavljajo gibalni odmori, ki se izkazujejo kot učinkovita strategija za izboljšanje koncentracije in zmanjševanje nemira med poukom. Kratke telesne aktivnosti pozitivno vplivajo na kognitivne sposobnosti in splošno psihofizično počutje učencev. Pri otrocih s posebnimi potrebami je nujno, da so gibalni odmori prilagojeni njihovim zmožnostim in senzoričnim potrebam, saj le tako dosežejo želeni učinek. Namen prispevka je predstaviti primer dobre prakse, ki prikazuje, kako je mogoče pedagoški proces smiselno povezati z gibanjem v dobrobit učencev, ob hkratnem ohranjanju ciljev učnega načrta. Kombinacija rutine in gibanja pomembno prispeva k celostnemu razvoju otrok s posebnimi potrebami, telesnemu, čustvenemu in socialnemu ter spodbuja njihovo psihofizično zdravje in dobrobit. Pomembno vlogo pri načrtovanju in izvedbi tovrstnih aktivnosti imajo učitelji, ki na podlagi strokovnega znanja, opazovanja razredne klime in poznavanja učencev ustrezno prilagajajo učni proces.
• Abstract (EN): Routine within the school day creates a sense of safety and predictability, which is extremely important for children with special needs. A structured timetable contributes to reducing stress and anxiety and enables more effective management of behavioral challenges. An important component of such a routine is movement breaks, which have proven to be an effective strategy for improving concentration and reducing restlessness during lessons. Short physical activities positively influence cognitive abilities and the overall psychophysical well-being of students. For children with special needs, it is essential that movement breaks are adapted to their abilities and sensory needs, as only in this way can the desired effect be achieved. The purpose of this paper is to present an example of good practice that demonstrates how the educational process can be meaningfully connected with movement for the benefit of students, while simultaneously maintaining the objectives of the curriculum. The combination of routine and movement makes a significant contribution to the holistic development of children with special needs, physical, emotional, and social and promotes their psychophysical health and well-being. Teachers play an important role in planning and implementing such activities, as they appropriately adapt the teaching process based on their professional knowledge, observation of classroom climate, and understanding of their students.
• Key words (EN): celostni razvoj, gibalni odmor, koncentracija, predvidljivost

Vloga socialnih iger v podaljšanem bivanju

• Avtorji: CAHUNEK Lea
  • CAHUNEK Lea: OŠ Matije Čopa Kranj
• Knjiga: OPB2020 — str. 29
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: Socialne igre imajo potencial za uporabo na različnih področjih. V prispevku predstavim pomen vključevanja le-teh v čas podaljšanega bivanja. Gre za manj strukturiran čas v pedagoškem procesu, v katerem ima tudi učitelj več avtonomije. Tovrstne igre so v korist vsem otrokom, še posebej tistim na robu socialne vključenosti, ki skozi igro dobijo priložnost pogovora in spoznavanja s skupino. To so lahko tudi učenci, ki imajo iz različnih razlogov čustvene in vedenjske težave. Osrednji namen je, da udeležence spodbuja k razvijanju socialnih kompetenc in hkrati vpliva na povezovanje skupine. Udeležence pripravlja na verjetne življenjske dogodke v prihodnosti. Osvetlim, zakaj je pomembno, da se otroci in drugi vključeni o igri pogovarjajo in namenijo čas tudi svojemu doživljanju.
• Ključne besede: socialne igre, podaljšano bivanje

Vloga Sorazrednika pri Razvijanju Socialnih in Čustvenih Veščin Učencev

• Avtorji: KVAS Nina Stojaković
  • KVAS Nina Stojaković: Osnovna šola Franca Lešnika – Vuka Slivnica pri Mariboru, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 298
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Socialne in čustvene veščine so pomemben dejavnik pri razvijanju in krepitvi dobrega duševnega zdravja in pomembno vplivajo na spodbudno, varno in vključujoče šolsko okolje ter učni uspeh učencev. V prispevku podrobneje predstavljamo, kaj so socialne in čustvene veščine in zakaj jih je potrebno sistematično in strukturirano razvijati in krepiti tudi v izobraževalnem procesu. Predstavimo tudi prakso izvajanja sorazredništva in kako lahko sorazrednik prispeva k razvijanju socialnih in čustvenih veščin učencev ter vpliva na razvoj spodbudne in vključujoče razredne klime. Preko primerov iz prakse predstavimo dejavnosti, ki jih lahko izvajamo z učenci v razredu z namenom razvijanja socialnih in čustvenih veščin.
• Abstract (EN): Social and emotional skills are a key factor in the development and strengthening of good mental health, and they significantly influence a positive, safe, and inclusive school environment as well as students’ academic success. This paper explores what social and emotional skills are and why they should be systematically and structurally developed and reinforced within the educational process. It also presents the practice of co-teaching and how a co-teacher can contribute to the development of students’ social and emotional skills and positively influence the creation of a supportive and inclusive classroom climate. Through practical examples, we showcase activities that can be carried out with students in the classroom with the aim of fostering their social and emotional competencies.
• Ključne besede: socialne in čustvene veščine, duševno zdravje, vključujoče šolsko okolje, učni uspeh

Vloga Spalnih Navad v Psihofizičnem Razvoju Mladostnikov: Povezave med Spanjem, Učenjem in Počutjem

• Avtorji: MERTELJ Manja
  • MERTELJ Manja: TŠC Maribor, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 232
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Spanje je ključno za psihofizični razvoj mladostnikov, saj vpliva na regeneracijo možganov, čustveno stabilnost in kognitivne sposobnosti. Pomanjkanje spanja lahko vodi v utrujenost, slabšo koncentracijo in zmanjšano učno uspešnost. S prispevkom želim raziskati spalne navade mladostnikov, njihov vpliv na počutje in učenje ter predlagati rešitve za izboljšanje teh navad. Med 259 dijaki srednjega strokovnega in poklicnotehniškega izobraževanja na TŠC Maribor, starimi 14–20 let, sem izvedla anketo. Analizirala sem dolžino in kakovost spanja ter uporabo digitalnih naprav pred spanjem. Rezultati kažejo, da kljub priporočilu 8–10 ur spanja večina mladostnikov spi premalo, saj 48 % dijakov spi le 6–7 ur na noč, kar negativno vpliva na razpoloženje, zbranost in učne sposobnosti. Poleg tega se 53 % dijakov med poukom redko počuti spočite. Prispevek ponuja aktivnosti za izboljšanje spalnih navad dijakov, kot so izobraževalne delavnice, spodbujanje higienskih spalnih navad, sprostitvene tehnike, prilagoditev urnikov in ozaveščanje staršev o pomenu spanja.
• Abstract (EN): Sleep is crucial for adolescents’ psycho-physical development, affecting brain regeneration, emotional stability and cognitive abilities. Sleep deprivation can lead to fatigue, poor concentration and reduced academic performance. This paper aims to explore adolescents’ sleep habits, their impact on well-being and learning, and to propose solutions to improve these habits. I carried out a survey among 259 students of secondary technical education and vocational-technical education at TŠC Maribor, aged 14 to 20. I analysed the length and quality of sleep and the use of digital devices before bedtime. The results show that despite the recommendation of 8-10 hours of sleep, most adolescents do not get enough sleep, with 48% of students sleeping only 6-7 hours a night, which has a negative impact on mood, concentration and learning abilities. In addition, 53% of students rarely feel rested during lessons. The paper offers activities to improve students’ sleeping habits, such as educational workshops, promoting hygienic sleeping habits, relaxation techniques, adjusting timetables and raising parents’ awareness of the importance of sleep.
• Ključne besede: mladostniki, spanje, elektronske naprave, učenje, počutje, LEARNING AND WELL-BEING

Vloga staršev in strokovnih sodelavcev pri zgodnji obravnavi predšolskega otroka s posebnimi potrebami

• Avtorji: HRUP Darja
  • HRUP Darja: JZ Otroške vrtec Šmarje pri Jelšah, Slovenija
• Knjiga: VVZ2022 — str. 117
• Vir: SRC-2026-09-30-019
• Jezik: sl
• Povzetek: Od devetdesetih let je v Sloveniji prevladoval medicinski model pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, kjer se je največ pozornosti namenjalo njihovemu zdravstvenemu stanju, zanemarjalo pa njihovo integracijo in inkluzijo v družbo. Samopodoba otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin je bila običajno s tem precej nizka. S kriznimi razmerami, ki jih prinaša epidemija Covid-19 smo se v Sloveniji, pa tudi drugod po svetu precej oddaljili od željenega cilja: pedagoškega modela pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami. Še več, ugotovitve nekaterih avtorjev kažejo na to, da se z epidemijo Covid-19 premalo govori in naredi v zvezi s pomočjo otrokom s posebnimi potrebami. Zaposleni v vrtcih in strokovni sodelavci pri tem ugotavljamo, da se preveč odgovornosti za delo z otroci s posebnimi potrebami v času kriznih razmer nalaga staršem otrok s posebnimi potrebami. Situacija je še toliko bolj zaskrbljujoča, saj otroci s posebnimi potrebami predstavljajo kar do 10% vseh otrok in to nikakor ni in ne sme biti zanemarljiv problem. Z ukrepi, ki jih je uvedla Vlada Republike Slovenije in večina drugih evropskih držav ob izbruhu epidemije Covid – 19 ugotavljam, da se načenja osnovno načelo zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami, t.j. načelo dostopnosti. Otrokom s posebnimi potrebami in njihovim staršem je namreč otežen fizični kontakt, ki pa je za tako zgodnje in občutljivo obdobje izrednega pomena.
• Abstract (EN): Since the 1990s, the medical model has prevailed in Slovenia in the treatment of children with special needs, where most attention has been paid to their health status, while their integration and inclusion in society has been neglected. The self-esteem of children with special needs and their families was usually quite low. With the crisis situation brought about by the Covid-19 epidemic, we in Slovenia, as well as elsewhere in the world, have moved far away from the desired goal: a pedagogical model in the treatment of children with special needs. What’s more, the findings of some authors suggest that the Covid-19 epidemic is under-talked about and made in relation to helping children with special needs. Employees of kindergartens and professional associates find that too much responsibility for working with children with special needs in times of crisis is imposed on parents of children with special needs. The situation is all the more worrying, as children with special needs make up up to 10% of all children, and this is by no means and should not be a negligible problem. With the measures introduced by the Government of the Republic of Slovenia and most other European countries at the outbreak of the Covid - 19 epidemic, I note that the basic principle of early treatment of children with special needs is beginning, i.e. principle of accessibility. Namely, physical contact is difficult for children with special needs and their parents, which is extremely important for such an early and sensitive period.
• Ključne besede: Vloga staršev, vloga strokovnih sodelavcev, zgodnja obravnava, otroci, krizne razmere, medicinski model, pedagoški model
• Key words (EN): The role of parents, the role of professional associates, early treatment, children, crisis situations, medical model, pedagogical model

Vloga staršev pri izboljšanju inkljuzije otrok s posebnimi potrebami v vrtcih

• Naslov (EN): The role of parents in improving the inclusion of children with special needs in kindergartens
• Avtorji: MARTINUČ Sandra
  • MARTINUČ Sandra: Univerza na Primorskem - Fakulteta za vede o zdravju, Slovenija
• Knjiga: VVZ2024 — str. 184
• Vir: SRC-2026-09-30-021
• Jezik: sl
• Povzetek: Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo spodbudo tako s strani staršev kot vzgojiteljev v vrtcih. Pomembno je, da uredimo okolje posameznika tako, da mu omogoča čim bolj samostojno in varno vključevanje, vzpostavimo druženje, igro in učenje. S spodbujanjem sodelovanja staršev pri inkluziji otrok s posebnimi potrebami prispevamo k uvajanju novih strategij, ki pripomorejo k ustvarjanju pozitivnih odnosov med starši in vzgojitelji v vrtcu. Starši se lahko vključujejo pri inkluziji otrok s posebnimi potrebami tako, da jasno in redno komunicirajo z vzgojitelji pri vzgoji in učenju otrok. Vzgojitelji organizirajo delavnice in srečanja s starši ter jim podajajo ideje in navodila, kako naj se doma učijo in pridobivajo znanje, da se bodo vključevali pri dejavnostih z ostalimi otroki v vrtcu. Pri otrocih s posebnimi potrebami se organizirajo individualni sestanki s starši, kjer se pogovarjajo o prilagoditvah in potrebah otrok s posebnimi potrebami. Vzgojitelji vključujejo različne talente, ki jih otrok izraža, in jih vključujejo v dejavnosti, ki ustvarjajo pozitivno okolje v vrtcu. Starši in vzgojitelji si izmenjujejo povratne informacije in sodelujejo pri napredku otrok v učenju in razvoju. S kombinacijo omenjenih strategij lahko vzgojitelji in starši prispevajo k celovitemu in kakovostnemu razvoju in učenju otrok. Ključna je komunikacija med vzgojitelji in starši. S skupnim sodelovanjem se gradi zaupanje, kar prispeva k dobremu razvoju in počutju otrok s posebnimi potrebami v vrtcu.
• Abstract (EN): Children with special needs need encouragement from both parents and kindergarten teachers. It is important to arrange the individual’s environment in a way that allows them to integrate as independently and safely as possible, to socialize, play, and learn. By encouraging parental involvement in the inclusion of children with special needs, we contribute to the introduction of new strategies that help to create positive relationships between parents and kindergarten teachers. Parents can be involved in the inclusion of children with special needs by communicating clearly and regularly with educators in the children’s education and learning. Educators organize workshops and meetings with parents, giving them ideas and guidance on how to learn and acquire knowledge at home so that they can be involved in activities with other children in the kindergarten. For children with special needs, individual meetings with parents are organized to discuss adaptations and the needs of children with special needs. Teachers integrate the different talents expressed by the child and involve them in activities that create a positive environment in the kindergarten. Parents and educators share feedback and work together to help children progress in their learning and development. Through a combination of these strategies, educators and parents can contribute to children’s holistic and quality development and learning. Communication between educators and parents is key. Working together builds trust, which contributes to the good development and well-being of children with special needs in kindergarten.
• Ključne besede: otrok s posebnimi potrebami, vzgojiteljice, starši, inkluzija, razvoj
• Key words (EN): children with special needs, educators, parents, inclusion, development

Vloga staršev pri vključevanju otroka v vrtec montessori: praktične strategije za uspešen začetek

• Naslov (EN): The role of parents in integrating a child into montessori preschool: practical strategies for a successful start
• Avtorji: LIPAVŠEK Barbara
  • LIPAVŠEK Barbara: Zavod Antona Martina Slomška, Hiša Otrok - Vrtec Montessori, Slovenija
• Knjiga: VVZ2025 — str. 18
• Vir: SRC-2026-09-30-022
• Jezik: sl
• Povzetek: Uvajanje otroka v montessori vrtec je skrbno načrtovan proces, pri katerem ima vloga staršev ključno mesto. S starši vzpostavimo komunikacijo še pred vstopom otroka v vrtec, jih seznanimo z načrtom uvajanja in jim zagotovimo ustrezno podporo. Namen tega je, da starši dobijo občutek zaupanja in so pripravljeni otroka sproščeno predati v vrtec. Pred vstopom otroka v vrtec v Programu za otroke in starše organiziramo sedem srečanj, kjer jim podrobno predstavimo naš način dela ter odgovarjamo na njihova vprašanja. Staršem ponudimo tudi možnost, da nas povabijo v svoj dom, kjer lahko dodatno spoznamo otroka v njemu znanem okolju. Takšen celosten pristop se je izkazal kot zelo uspešen. S tem otroku omogočimo, da lažje prehaja v novo okolje, starši pa pridobijo občutek varnosti in zaupanja v vrtec. Skupaj gradimo na temeljih partnerstva, ki prispeva k dobremu počutju otroka in harmoničnemu uvajanju v vrtec.
• Abstract (EN): Introducing a child to a Montessori preschool is a carefully planned process, in which the role of parents is crucial. We establish communication with parents before the child enters the preschool, inform them about the induction plan, and provide them with appropriate support. The aim is to help parents feel confident and ready to calmly entrust their child to the preschool. Before the child starts attending the preschool, we organize seven meetings within the Parent and Child Program, where we thoroughly present our approach and answer their questions. We also offer parents the opportunity to invite us into their home, allowing us to get to know the child in their familiar environment. This holistic approach has proven to be very successful. It helps the child transition more smoothly into the new environment, while parents gain a sense of security and trust in the preschool. Together, we build a foundation of partnership that contributes to the child’s well-being and a harmonious introduction to the preschool.
• Ključne besede: otrok, starši, vrtec, uvajanje, vzgojitelj
• Key words (EN): child, parents, preschool, introduction, educator

Vloga strokovne skupine vrtca v procesu zagotavljanja ustrezne zgodnje obravnave otrokom s posebnimi potrebami

• Avtorji: ZADRAVEC Anita
  • ZADRAVEC Anita: OŠ Gustava Šiliha Maribor
• Knjiga: VVZ2020 — str. 52
• Vir: SRC-2026-09-30-017
• Jezik: sl
• Povzetek: V zadnjih letih na področju predšolske vzgoje v Sloveniji velik poudarek dajemo inkluziji otrok s posebnimi potrebami. Država s sprejetjem Zakona o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami (PP) želi bolj povezati vrtce, zdravstvene ustanove in druge podporne službe pri zagotavljanju celostne zgodnje obravnave otrok s PP. Strokovna skupina vrtca ima pomembno vlogo pri prepoznavanju posebnih potreb otrok v vrtcu in v samem procesu izvajanja zgodnje obravnave. Njena naloga je, da otroke s posebnimi potrebami s pomočjo ustreznih pristopov in prilagoditev čim bolje podpre pri vključevanju v življenje in delo vrtca. Za spodbujanje celostnega razvoja otroka je potrebno oblikovati ustrezno učno okolje, kjer bo otrok s PP lahko usvajal nova znanja in veščine. Ključnega pomena sta tudi dobra komunikacija in sodelovanje med posameznimi člani strokovne skupine vrtca. V nemških vrtcih se je kot zelo koristna praksa izkazalo izvajanje refleksije v strokovnih skupinah vrtcev. Za uspeh inkluzije pri posameznem otroku je pomembno tudi permanentno sodelovanje strokovne skupine vrtca s starši otroka s PP. Kako pomembno je upoštevanje vseh teh dejavnikov potrjujejo praktične izkušnje iz tujine in Slovenije.
• Ključne besede: predšolski otroci, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, igra

Vloga strokovnih delavcev vrtca pri osebnostnem razvoju predšolskega otroka

• Avtorji: TRAVEN Monika, HLEBŠ Nataša
  • TRAVEN Monika: Kranjski vrtci
  • HLEBŠ Nataša: Kranjski vrtci
• Knjiga: VVZ2019 — str. 10
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Temelj osebnostnega razvoja je varen odnos, ki ga otrok razvije do okolja. Obdobje tega razvoja navadno sovpada z vstopom otroka v vrtec, kjer veliko vlogo osebnostnega razvoja otroka, prevzamejo vzgojitelji. Otrok začne oblikovati zavedanje o sebi kot neodvisnem individumu od matere ali kom drugem bližnjem. S strokovnim pristopom vzgojitelja se otrok začne zavedati, da je ločitev od matere le začasna in da se bo mama vrnila. S tem začne povezovati vzroke in posledice, ter glede na te izkušnje tudi sklepati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. V timskem duhu ugotavljava, kako lahko s svojim strokovnim delom vplivava na zdrav osebnostni razvoj skupine otrok in vsakega posameznika.
• Ključne besede: timsko delo, vpliv vzgojitelja

Vloga Svetovalne Službe pri Gradnji Zdravega Delovnega Okolja

• Avtorji: KRISTANC Monika
  • KRISTANC Monika: III. osnovna šola Celje, Slovenija
• Knjiga: PZ2026 — str. 50
• Vir: SRC-2026-10-06-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Namen prispevka je predstaviti in kritično ovrednotiti vlogo svetovalne službe pri gradnji zdravega delovnega okolja v vzgojno-izobraževalni ustanovi. Prispevek presega deskriptivni prikaz dejavnosti ter jih analizira skozi prizmo organizacijske klime, psihološke varnosti in dobrobiti zaposlenih. Teoretični del temelji na sodobnih spoznanjih o čustveni dimenziji pedagoškega dela ter preventivno-razvojni vlogi svetovalne službe. Empirični del temelji na kvalitativnem pristopu (refleksije zaposlenih, neformalni pogovori, opazovanje učinkov konkretnih praks). Rezultati kažejo, da načrtne, odnosne in razvojne dejavnosti svetovalne službe pomembno prispevajo k večji povezanosti kolektiva, občutku slišanosti ter krepitvi psihološke varnosti. Ugotovitve potrjujejo, da ima svetovalna služba pomembno sistemsko vlogo pri soustvarjanju zdrave organizacijske kulture v šoli.
• Abstract (EN): The paper critically evaluates the role of the counselling service in building a healthy work environment in an educational institution. It goes beyond a descriptive presentation of activities and analyses them through the prism of organizational climate, psychological safety and employee well-being. The theoretical part is based on modern insights into the emotional dimension of teaching and the preventive and developmental role of the counselling service.The empirical part is based on qualitative data including staff reflections, informal conversations and observation of implemented practices. The findings indicate that preventive, relational and development-oriented counselling activities significantly strengthen staff cohesion, psychological safety and organisational climate. The counselling service plays a systemic role in co-creating a healthy school culture.
• Ključne besede: svetovalna služba, zdravo delovno okolje, psihološka varnost, organizacijska klima

Vloga svetovalne službe pri sprotni evalvaciji in korekciji dela na daljavo

• Avtorji: FALETIČ Lina
  • FALETIČ Lina: OŠ Košana
• Knjiga: EPID2020 — str. 75
• Vir: SRC-2026-10-07-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Šolanje na daljavo je bilo nepričakovano. Kar naenkrat smo se znašli v novem svetu, na katerega nihče od nas ni bil pripravljen. Lovili smo se tako strokovni delavci kot tudi učenci in njihovi starši, zaradi česar se mi je kot svetovalni delavki zdelo ključnega pomena, da sprotno evalviramo svoje delo ter da ga v skladu s povratnimi informacijami nadgrajujemo in izboljšujemo. Tako sem po prvih 14 dnevih, ko je postalo jasno, da se bo tako delo nadaljevalo, izvajala tedensko evalvacijo poteka učenja na daljavo s pomočjo povratnih informacij učencev, staršev in učiteljev. Evalvacija je potekala preko spletnih anket v portalu 1ka, vsak petek za tekoči teden. Rezultate sem nato obdelala glede na razred in učiteljem poslala povzetke, s pomočjo katerih so lahko načrtovali delo za naslednji teden. Učitelji so dobili konkretne povratne informacije, ki so se nanašale na njihov predmet oziroma razred ter skupen, splošen povzetek, ki se je nanašal na delo v zavodu kot celoti. Na podlagi pridobljenih podatkov sva z ravnateljico tudi konkretizirali navodila oz. smernice, ki smo jih dobili iz ZRSŠ, tako da je delo na šoli potekalo čim bolj enotno, kar se nam je zdelo posebej pomembno na predmetni stopnji, kjer imajo učenci različne učitelje za različne predmete. Glavni spremembi, ki smo jih morali narediti sta bili, zmanjšati obseg zahtevanih nalog in poenotiti platforme, preko katerih je potekal pouk. Povratne informacije so bile v povprečju zelo pozitivne, glavna pripomba, ki se je začela pojavljati proti koncu šolanja na daljavo je bila, da bi si želeli več razlag snovi v živo preko spletnih konferenc ali v obliki posnetkov, na kar bomo pozorni, če se bo v naslednjem šolskem letu situacija ponovila. Vsekakor nismo naredili vsega idealno, smo se pa res zelo trudili, da bi svoje delo iz tedna v teden izboljševali, kar nam je v veliki meri uspelo, zato smo lahko s svojim delom na daljavo kar zadovoljni.
• Abstract (EN): Learning from home was unexpected. All of a sudden, we found ourselves in a new world that none of us was ready for. All of us: professionals as well as students and their parents were lost, which is why, as a school counselor, I found it crucial to evaluate our work weekly and to upgrade and improve it according with the feedback. Thus, after the first 14 days, when it became clear that teaching from home would continue, I conducted a weekly evaluation of the distance learning process with the help of feedback from students, parents and teachers. The evaluation was conducted through online surveys on the 1ka portal, every Friday for the current week. I then processed the results according to class and sent summaries to the teachers so they could plan the work for next week. Teachers received concrete feedback related to their subject or class and a general summary related to the work in the institution as a whole. Based on the obtained data, the principal and I also concretized the instructions or guidelines that we received from ZRSŠ, so that the work at the school was as uniform as possible, which we thought was especially important for those students that had different teachers for different subjects. The main changes we had to make were to reduce the workload for students and to unify the platforms through which the lessons took place. The feedbacks were mainly positive, the main remark that started to appear towards the end of distance learning was that students and parents would like more explanations of the material live via web conferencing or in the form of recordings, which we will pay attention to if in the following school year the situation repeated itself. We certainly didn’t do everything perfectly, but we really tried very hard to improve our work from week after week, which we largely succeeded in, so we can be quite satisfied with our work from home.
• Key words (EN): evalvacija, šolanje na daljavo

Vloga Svetovalne Službe v Dijaškem Domu

• Avtorji: LAŠIČ Mateja
  • LAŠIČ Mateja: Šolski center Ptuj, Elektro in računalniška šola, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 123
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: V šolskem letu 2023/2024 je dijaški dom Ptuj postal del Šolskega centra Ptuj, s čimer so se za dom uvedle pomembne organizacijske spremembe, med drugim tudi ponovno vključevanje svetovalne službe. Po več letih odsotnosti je bila svetovalna služba ponovno vzpostavljena, tokrat v obsegu 10 %, kar predstavlja pomemben, a omejen doprinos pri delu z dijaki. Članek raziskuje vlogo svetovalne službe skozi oči dveh vzgojiteljic, ki poudarjata njen pozitiven vpliv na preventivno delo, svetovanje in podporo dijakom s posebnimi potrebami ter tistim v čustvenih ali vedenjskih stiskah. Intervjuji razkrivajo, da svetovalna služba pomembno razbremeni vzgojitelje ter izboljšuje kakovost dela in klimo v domu. Kljub temu pa vzgojiteljici opozarjata na pomanjkanje njene fizične prisotnosti in izražata željo po večjem obsegu sodelovanja. Članek ugotavlja, da svetovalna služba s svojo strokovno podporo bistveno prispeva k vzgojno-izobraževalnemu procesu ter h gradnji varnega in spodbudnega okolja za mladostnike.
• Abstract (EN): In the 2023/2024 school year, the Student Dormitory Ptuj became part of the School Centre Ptuj. With significant organizational changes, the counselling service is reaserting, after several years of absence. The counselling service is reaserting, this time at 10% capacity, representing an important but limited contribution to working with students. The article explores the role of the counselling service through the perspectives of two educators, who emphasize its positive impact on preventive work, counselling, and support for students with special needs as well as those experiencing emotional or behavioural difficulties. The interviews reveal that the counselling service significantly relieves the burden on educators and improves the quality of work and the overall atmosphere in the dormitory. Nevertheless, the educators point out the lack of physical presence of the counsellor and express a desire for more extensive collaboration. The article concludes that the counselling service, through its professional support, makes a substantial contribution to the educational process and the creation of a safe and encouraging environment for adolescents.
• Ključne besede: svetovalna služba, dijaški dom, vzgojitelj

Vloga Svetovalnega Delavca pri Gradnji Zdrave Šolske Skupnosti

• Avtorji: ŠUŠTERŠIČ Tatjana
  • ŠUŠTERŠIČ Tatjana: Osnovna šola Medvode, Slovenija
• Knjiga: PZ2025 — str. 9
• Vir: SRC-2026-10-06-010
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku avtorica predstavi vlogo svetovalnega delavca pri gradnji zdrave šolske skupnosti. Na podlagi Programskih smernic svetovalnega dela v programih s področja vzgoje in izobraževanja (2024), bo predstavila vlogo svetovalnega delavca kot ključen element pri spodbujanju Promocije zdravja na delovnem mestu v šoli.
• Abstract (EN): In the article, the author presents the role of the school scounselor in building a healthy school community. Based on the Program Guidelines for Counseling in Education Programs (2024), she will present the role of the counselor as a key element in the campaign Promoting Health in the Workplace at School. Uvod Svetovalni delavec na osnovni šoli deluje na strokovnih področjih, ki se vežejo tako na delo vzgojno-izobraževalne ustanove nasploh oz. na zagotavljanje kakovostnega vzgojnoizobraževalnega dela in procesa v celoti, kot tudi na neposredno pomoč učencem pri učenju in napredku na vseh področjih razvoja. V Programskih smernicah svetovalnega dela v programih s področja vzgoje in izobraževanja (2024) (v nadaljevanju Programske smernice, 2024) je poudarjeno, da je temeljna naloga svetovalne službe, da se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja in na strokovno avtonomen način vključuje v kompleksno ukvarjanje s pedagoškimi, psihološkimi in socialnimi vprašanji v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Svetovalni delavci so skupaj z drugimi zaposlenimi odgovorni za soustvarjanje pogojev za optimalni razvoj in učenje vseh posameznikov. S svojim znanjem skušajo povezati razvojne in preventivne dejavnosti ter dejavnosti pomoči na šoli. V okviru razvojnih dejavnosti se svetovalni delavec povezuje z vodstvom šole, saj skupaj spremljajo in ugotavljajo obstoječe stanje, načrtujejo spremembe in izboljšave v vzgojno-izobraževanem procesu ter vodenju in/ali koordiniranju različnih razvojnih in inovativnih projektov. Pri preventivnih dejavnostih se svetovalna služba posveča projektom, ki so usmerjeni v preprečevanje pojavljanja neželenih izidov pri posameznikih ali skupinah, v zmanjšanje ali odstranjevanje dejavnikov tveganja z vzpostavljanjem varnega, spodbudnega in vključujočega vzgojnoizobraževalnega okolja. Delovanje svetovalnega delavca v vzgojno vzgojno-izobraževalni ustanovi in njegove kompetence sta Gornik Mrvar in Resman (2015) razdelila na štiri področja dela in sicer: - razvoj vzgojno-izobraževalne ustanove kot celote; - neposredno sodelovanje v vzgojno-izobraževalnem procesu; - svetovalno delo in pomoč otrokom in mladostnikom ter staršem in - razvijanje ter sooblikovanje sistemskih rešitev v vzgoji in izobraževanju. V okviru zagotavljanja zdrave šolske skupnosti mora svetovali delavec sodelovati pri načrtovanju, izvajanju in evalviranju vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Ob tem mora sodelovati pri vzpostavljanju in vzdrževanja ustreznih pogojev za varno in hkrati spodbudno vzgojno-izobraževalno okolje, ki omogoča optimalno napredovanje učencev in posledično tudi drugih strokovnih delavcev na šoli. Vsak svetovalni delavec mora videti svoj delež in delež svetovalne službe v razvoju šole kot celote (Resman, 2018). Glede na Programske smernice (2024) mora svetovalni delavec za zagotavljanje varnega in spodbudnega vključujočega okolja izvajati svetovalne dejavnosti s starši, učenci in drugimi strokovnimi delavci. S tem namenom svetovalni delavec sodeluje tudi z različnimi skupinami strokovnih delavcev na šoli. V kolikor svetovani delavec deluje v timu, ki pripravlja aktivnosti v okviru programa »Promocija zdravja na delovnem mestu« (v nadaljevanju PZDM), dobi priložnost, da načrtno dela na tem, da se ustvarja dobra timska kultura in se razvija pripadnost šoli. Šolski svetovalni delavec mora zasledovati cilje, ki so opredeljeni v viziji šole. Vizija OŠ Medvode se glasi: “Moderna, prijazna, odprta šola s spoštljivimi medsebojnimi odnosi, ki upošteva individualnost, spodbuja uporabno znanje in gradi zaupanje vase.” Ravnateljica OŠ Medvode, mag. Damjana Šubic, je zapisala v Letnem delovnem načrtu OŠ Medvode za šolsko leto 2024/25, da se na šoli trudimo, da sledimo novostim, hkrati pa skrbimo, da smo prijazni, odprti, spoštljivi, ter da z medsebojnim spoštovanjem in odgovornostjo zagotavljamo varno, spodbudno in zdravo šolsko okolje. Zaposlene spodbuja, da učencem posredujejo uporabno znanje, ki bo učencem služilo v nadaljnjem šolanju in na splošno v življenju. Zaposlene spodbuja, da upoštevajo individualne razlike posameznikov ter jim poskušajo omogočiti celovit osebnostni razvoj, z razvijanjem pozitivne samopodobe. Vizijo šole so oblikovali zaposleni, zato izhaja iz naših potreb. Preko aktivnosti PZDM skušamo s sistematično in ciljno naravnanimi aktivnostmi in ukrepi ohranjati in krepiti telesno in duševno zdravje zaposlenih. Pri tem je bistvenega pomena, da so vsi zaposleni vključeni v ta proces ter da se upoštevajo njihove potrebe in stališča glede izboljšav organizacije in delovnega okolja. Zdrava šolska skupnost pomeni okolje, v katerem se učenci, učitelji, starši in drugi člani šolske skupnosti počutijo varne, sprejete in podprte. Takšna skupnost spodbuja telesno, duševno in socialno dobro počutje vseh njenih članov. Ključne značilnosti zdrave šolske skupnosti so: - pozitivni odnosi (spoštovanje, sodelovanje in dobra komunikacija med učenci, vsemi strokovnimi delavci in starši); - podpora duševnemu zdravju (možnost za odprt pogovor o lastnem doživljanju sebe, možnost izobraževanja na temo čustvene inteligence, izobraževanja o stresu ter obvladovanju težav); - spodbujanje zdravega življenjskega sloga (uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost in skrb za dobro počutje); - vključujoče okolje (sprejemanje raznolikosti, preprečevanje nasilja in zagotavljanje enakih možnosti za vse v vzgojno izobraževanem procesu) in - aktivno sodelovanje vseh deležnikov na šoli (vključevanje v odločitve, projekte in dejavnosti, ki oblikujejo šolsko skupnost). Do dobrega sodelovanja in kakovostnega razvoja šole kot celote pridemo zgolj z dobro komunikacijo, večjim razumevanjem medsebojnih vlog in odgovornosti ter okrepljenim zaupanjem in spoštovanjem (Resman, 2018). Avtor vidi svetovalnega delavca kot »dodano vrednost« v šoli, da tako prispeva h kakovosti šole in dobremu učnemu uspehu učencev. Medsebojno spoštovanje in zaupanje se gradi tudi skozi dejavnosti organizirane v okviru PZDM. Na OŠ Medvode izvajamo projekt PZDM od leta 2015 dalje. Ravnateljica je v dogovoru s kolektivom izbrala tim PZDM, ki je vključeval različne profile zaposlenih. Med drugim so v timu vodja prehrane, predstavnica učiteljev, predstavnica tehničnega kadra, športni pedagog, pomočnica ravnateljice, knjižničarka in svetovalni delavki. Ravnateljica je z izbiro različnih profilov združila različna strokovna znanja in interese zaposlenih. Skušala je zajeti strokovne delavce, ki imajo različno strokovno znanje s področja prehrane, gibanja, duševnega zdravja in organizacije delovne ustanove. Na ta način je skušala zajeti znanja, ki so ključna za razvoj zdrave šolske skupnosti. Sledilo je viharjenje idej, kaj vse bi se lahko organizirali na šoli, pri tem so si člani pomagali tudi z anketo. Člani tima so junija 2023 določili, da bodo vsem aktivnostim dali skupno ime, ki bo zajemalo rdečo nit programa PZDM. Po nekaj predlogih so se odločili za ime programa »Migaj in užitkaj«. V okviru besede »migaj« so želeli poudariti vse programe gibanja, ki bi jih ponudili vsem zaposlenim. V okviru besede »užitkaj« pa aktivnosti, ki na različne načine sprostijo duha. Ker je v zadnjih letih prišlo do precejšnje spremembe na področju zaposlenih v šoli, so se člani PZDM-ja odločili, da na novo raziščejo potrebe v okviru dejavnosti PZDM-ja. Aprila 2024 so na šoli izvedli kratek anonimni vprašalnik, kjer smo raziskovali potrebe zaposlenih po različnih aktivnostih. Želeli so pripraviti program, v katerega bi se vključilo več zaposlenih kot v preteklih letih. Anketo je izpolnilo 39 od 58 zaposlenih. Rezultati ankete so pokazali, da si zaposleni največ aktivnosti želijo s področja krepitve zdravja, ki obravnavajo naslednje teme: telesno dejavnost, skrb zase, obvladovanje stresa in duševno zdravje. Teme, ki bi obravnavale opuščanje kajenja in netvegano pitje alkohola jih ne bi zanimale. Večina zaposlenih je obkrožilo, da bi se udeležili spletnih programov in izobraževanj o zdravju, udeležili bi se enkratnih skupinskih aktivnosti in osebnega svetovanja. Z anketo so člani tima ugotavljali, kateri je najbolj primeren čas za izvajanje aktivnosti PZDM, kdaj bi največ zaposlenih prišlo na aktivnost, ki bi bila načrtovana po koncu delovnika. Velika večina je izrazila, da bi bila pripravljena prispevati manjši denarni znesek (v višini do 10 eurov na aktivnost) za sodelovanje v programih. Več kot polovica anketirancev bi sodelovala tudi brez kakršnekoli vzpodbude. Večina je bila zadovoljna s tem, da informacije o aktivnosti dobiva preko elektronske pošte. Anketiranci so izpostavili pomanjkanje časa kot glavni vzrok za neudeležbo na aktivnostih PZDM. Velika večina je menila, da so ukrepi koristni pri razbremenitvah in nadomeščanju bolniških. Po analizi vprašalnika so člani tima za PZDM dobili nekaj informacij, katere aktivnosti bi bile za večino zaposlenih sprejemljivih in bi se jih udeležili. Hkrati so se odločili, da bodo sledili okvirnemu načrtu njihovih predlaganih aktivnosti, saj je nabor le teh vključeval teme, ki so bile največkrat izpostavljene kot koristne. Člani tima PZDM vsako leto v mesecu avgustu določijo nabor aktivnosti za tekoče šolsko leto, po predhodni evalvaciji na aktivih in glede na predloge zaposlenih. Vsak mesec načrtujejo po eno aktivnost, ki naj bi krepila telesno in duševno zdravje zaposlenih. Zaposleni se jih tekom šolskega leta udeležujejo glede na razpoložljivi čas in interese. Na koncu šolskega leta opravijo evalvacijo začrtanega programa in načrtujejo morebitne izboljšave. V nabor aktivnosti je vedno vključena uvodna strokovna ekskurzija po Sloveniji. Ravnateljica se dogovori s posamezniki, ki pripravijo »izlet presenečenja«. Na ta način se vsi zaposleni zberejo po končanih poletnih počitnicah in skupaj preživijo zanimiv dan. Z avtobusom se odpravijo na izlet v neznano in po daljši odsotnosti v sproščenih pogovorih izmenjujejo vtise s počitnic. Preko raziskovanja neznanih kotičkov Slovenije, okušanja lokalnih dobrot in medsebojnega druženja izmenjujejo informacije tudi s tistimi zaposlenimi, ki jih med letom bolj malo srečujejo. Člani tima PZDM pri načrtovanju aktivnosti skušajo spodbuditi zaposlene, ki imajo specifična znanja in interese, da le te prenesejo na sodelavce. Na ta način se poskuša krepiti močna področja pri zaposlenih, sodelavci pa jih spoznajo v drugačni vlogi kot v delovnem procesu. Cilj PZDM je medsebojno povezovanje, pridobivanje dobre samopodobe, spoštovanja, zaupanja s strani sodelavcev in krepitev pripadnosti kolektivu. Kot zanimivost naj omenim nekatere primere: - Na začetku šolskega leta je hišnik za zaposlene že dvakrat izvedel delavnico z gongi in zvočnimi posodami. Hišnikova praktična zvočna delavnica je tako pripravila zaposlene na sproščen uvod v začetek šolskega leta. - Strokovna sodelavka, ki je imela osebno izkušnjo izgorelosti, je predstavila načine sproščanja, s katerimi se je seznanila v svojem procesu zdravljenja te bolezni. Dejstvo, da se strokovna sodelavka izpostavi z izkušnjo izgorelosti, kaže na veliko zaupanje do sodelavcev. Hkrati pa so sodelavci izrazili spoštovanje do nje, saj so se v velikem številu odzvali njeni delavnici. V uvodu so prisluhnili njeni osebni izkušnji, ki je spodbudila še tudi ostale, da so spregovorili o svojem duševnem zdravju. Preko odprtega pogovora so odstirali stigmo duševnega zdravja tudi v naši ustanovi. V nadaljevanju so preko praktične izkušnje spoznali vodeno vizualizacijo in nekatere načine, s katerimi si lahko sami pomagajo, kadar smo v stiski. - Športni pedagogi nam vedno ponudijo gibalne aktivnosti, ki so nam manj poznane. So odlični motivatorji za zaposlene, ki se prvič srečujejo z različnimi aktivnostmi kot so nordijska hoda, curling, bowling, tek na smučeh ali odbojka. Tako so za premor med pedagoško konferenco na šolski zelenici pripravili gibalne igre po postajah. Na ta način so vsi udeleženci sestanka aktivno preživeli odmor in se sprostili za nadaljnje delo. - Učiteljici likovne in glasbene umetnosti sta vsem zaposlenim ponudili svoje znanje. Pripravili sta delavnico gline in spoznavanje z Orffovimi inštrumenti. Učiteljice razredne stopnje so na ta način pridobile dodatno znanje za svoje strokovno delo, ostali zaposleni pa so na teh dejavnostih odkrivali svoje talente ali pa ob tem doživljali zgolj sprostitev in zabavo. - Strokovni delavci, ki so v svojem prostem času aktivni na različnih športnih področjih, so motivatorji za pohode na bližnji hrib, skupinsko kolesarjenje in tek. Na tem področju sta posebej aktivni svetovalni delavki, ki zaradi vpetosti v različne podsisteme šole razpolagata z informacijami o tem, kakšne so potrebe po skupnem druženju zaposlenih. Zelo dobro so sprejeti pohodi na bližnji hrib (Šmarno goro), saj ne zahtevajo drage športne opreme in so zato dostopni tudi zaposlenim z najnižjimi dohodki. Vsako leto se učenci in strokovni delavci lahko udeležijo dveh tekaških prireditev, ki jih organizirajo v občini Medvode. Svetovalna delavka je organizirala pridobivanje donatorskih sredstev za nakup športnih tekaških majic. Majice z logotipom šole so nato razdelili med udeležene učence in strokovne delavce. Z organizatorji tekaških prireditev se vsako leto dogovorijo za brezplačno štartnino. Na ta način skušajo razvijati pripadnost šoli tako pri učencih, kot pri zaposlenih, spodbujajo telesno aktivnost in sodelovanje na dogodkih lokalne skupnosti. - V mesecu decembru se običajno načrtuje ogled gledališke predstave. V preteklosti so se na ogled gledališke predstave odpravili izven lokalne skupnosti. Zadnji dve leti pa so dogodek pripravili v lokalnem kulturnem domu. Za uvod si zaposleni ogledajo gledališko predstavo, nato sledi druženje v kavarni. Zaposleni na ta dogodek prinesejo domače dobrote. Na ta dogodek povabijo tudi upokojene sodelavce, ki se v velikem številu odzovejo na povabilo. - Za zaključek vseh aktivnosti v okviru PZDM ob koncu šolskega organizirajo piknik. Na pikniku je priložnost, da zaposleni povzamejo vtise o izvedenih dejavnostih, ki so jih pridobili tekom celotnega šolskega leta. Na neformalnem druženju ob hrani in športnih aktivnostih se pogovarjajo o osebnih načrtih. Šolsko leto tako zaključijo v prijetnem skupnem druženju. Na ta dogodek vedno pridejo skoraj vsi zaposleni. - Za bolj prijetno vzdušje je v zbornici tudi vsakodnevna košara s sadjem. Kuharji vedno poskrbijo, da je sadje sezonsko in raznoliko. Pogosto je na voljo suho sadje ali raznovrstni oreščki. Nekateri zaposleni začnejo dan v službi z jutranjo kavo v jedilnici, drugi si kavo in čaj lahko postrežejo v dopoldanskem času v zbornici. Tako se v zbornici pri košari s sadjem ali ob kavici občasno nepričakovano rešijo manjši organizacijski ali pedagoški izzivi. - Aktivnost, ki še ni vključena v naš program, zasleduje pa vse elemente PZDM-ja, je vsakoletno beleženje pustnega dogajanja. Nekaj let zapored so se na šoli oblikovale manjše skupine skupinskih pustnih šem. Tako je nastala ideja, da bi ponudili možnost vsem zaposlenim, da se skupinsko maskirajo. Leta 2022 se je nekaj zaposlenih prvič skupinsko našemilo v domine. Leta 2023 je bila večina zaposlenih našemljenih v majice s potiskom različnih smeškotov. V letu 2024 je bilo kar 27 strokovnih delavcev našemljenih v mornarčke. Skupno pustno maskiranje pri zaposlenih pomeni dan smeha, sproščenega vzdušja, norčavih pogledov in pozitivnega vzdušja, ki se prenese tudi na učence. Z vsemi aktivnostmi, ki jih člani tima PZDM se poskuša zajeti kar največji interes za udeležbo na dejavnosti. Glede na povezovalno vlogo, ki jo ima svetovalni delavec na šoli, je zelo koristno, da je aktivni član tima PZDM, saj na ta način lahko posluša in spoznava sodelavce, z njimi izmenjuje ideje, znanje, jih spozna ne le po strokovni pač pa tudi osebni plati, krepi medsebojno zaupanje in sodelovanje. Zaključek V sodobnem šolskem okolju ima svetovalni delavec pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostne podpore učencem, učiteljem in staršem. Njegova naloga ni zgolj reševanje težav, temveč tudi proaktivno delovanje v smeri ustvarjanja zdravega, spodbudnega in varnega učnega okolja. S svojimi kompetencami in proaktivnim delovanjem lahko znatno prispeva k izboljšanju duševnega in telesnega zdravja vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Pri tem je ključno, da se naslanja na strokovne dokumente ter deluje kot povezovalni člen med različnimi deležniki v šolskem prostoru. Skozi prispevek smo želeli prikazati kako pomembno je, da sodeluje pri organizaciji projektov, ki krepijo zdravje, dobrobit vseh vključenih v šolski proces. Takšen je zagotovo projekt Promocije zdravja na delovnem mestu.
• Ključne besede: svetovalni delavec, šolska skupnost, zdrava šolska skupnost

Vloga Svetovalnega Delavca Šole pri Obravnavi Samomorilnega Vedenja Mladostnikov

• Avtorji: BERNE Gabrijela
  • BERNE Gabrijela: Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 798
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava vlogo šolskega svetovalnega delavca pri prepoznavanju, preprečevanju in obravnavi samomorilnega vedenja med mladostniki. Poudarja, da šola predstavlja ključno okolje za zgodnje odkrivanje duševne stiske, saj mladostniki tam preživijo velik del dneva. V prispevku so predstavljeni podatki o pojavnosti samomorilnosti v Sloveniji, večplastni dejavniki tveganja ter preventivna vloga šole. Poseben poudarek je namenjen preventivnemu programu Živ? Živ!, ki z delavnicami in presejalnim delom omogoča zgodnjo identifikacijo ogroženih učencev. Podrobno so opisane naloge svetovalnega delavca pri oceni tveganja, zagotavljanju varnosti ter sodelovanju z učitelji, vodstvom, starši in zunanjimi strokovnimi institucijami. Prispevek zaključuje primer iz prakse, ki prikazuje uspešno obravnavo učenke 9. razreda s pomočjo timskega pristopa. Sklep poudarja, da strokovno, empatično in usklajeno delovanje svetovalnega delavca v sodelovanju z vsemi deležniki pomembno prispeva k preprečevanju samomora in krepitvi duševnega zdravja mladostnikov.
• Abstract (EN): This paper explores the role of the school counsellor in the identification, prevention, and intervention of suicidal behaviour among adolescents. It emphasises that schools represent a critical setting for the early detection of mental distress, as young people spend a significant part of their day there. The article presents data on the prevalence of suicidal behaviour in Slovenia, identifies multiple risk factors, and highlights the school’s preventive role. Special attention is given to the Živ? Živ! prevention programme, which through workshops and screening helps identify at-risk students. The responsibilities of the school counsellor are described in detail, including risk assessment, ensuring student safety, and collaboration with teachers, school leadership, parents, and external institutions (child and adolescent psychiatry, mental health centres, and social services). The paper concludes with a real-life case study illustrating the successful management of a 9thgrade student through a coordinated team approach. The findings underscore that professional, empathetic, and well-coordinated action by the school counsellor, in collaboration with all stakeholders, can significantly contribute to suicide prevention and the promotion of youth mental health.
• Ključne besede: samomorilno vedenje, šolski svetovalni delavec, preventiva samomora, program Živ? Živ!

Vloga Telesne Aktivnosti pri Ohranjanju Zdravja Zaposlenih v Vzgoji in Izobraževanju

• Avtorji: STEKLAČIČ Klemen
  • STEKLAČIČ Klemen: Osnovna šola Prule, Slovenija
• Knjiga: PZ2026 — str. 209
• Vir: SRC-2026-10-06-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Telesna aktivnost ima ključno vlogo pri ohranjanju telesnega, duševnega in socialnega zdravja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Namen prispevka je predstaviti pomen redne telesne dejavnosti za zdravje zaposlenih v šolskem okolju, pregledati ugotovitve raziskav zadnjega desetletja ter prikazati primer dobre prakse promocije gibanja na delovnem mestu. Prispevek temelji na analizi domače in tuje strokovne literature ter na izkušnjah pri izvedbi izobraževanj za zaposlene v osnovni šoli, ki so vključevala gibalne odmore, učenje pravilnega padanja in organizirano skupinsko vadbo. Ugotovitve kažejo, da redna telesna aktivnost pomembno prispeva k zmanjšanju stresa, preprečevanju mišično-skeletnih težav, izboljšanju delovne učinkovitosti in splošnega počutja zaposlenih. Sistematično vključevanje telesne aktivnosti v delovni proces predstavlja učinkovito strategijo promocije zdravja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
• Abstract (EN): Physical activity plays a key role in maintaining the physical, mental, and social health of employees in the field of education. The purpose of this paper is to present the importance of regular physical activity for the health of school staff, to review research findings from the past decade, and to highlight an example of good practice in promoting physical activity in the workplace. The paper is based on an analysis of domestic and international professional literature, as well as on the author’s practical experience in conducting training sessions for primary school employees. These sessions included active breaks during the workday, instruction in safe falling techniques, and organized group exercise. The findings indicate that regular physical activity significantly contributes to stress reduction, prevention of musculoskeletal disorders, improved work performance, and overall well-being of employees. The systematic integration of physical activity into the work process represents an effective health promotion strategy in educational institutions.
• Key words (EN): telesna aktivnost, promocija zdravja, učitelji, delovno mesto

Vloga učencev pri oblikovanju vsebin usmerjenega prostega časa v podaljšanem bivanju v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom

• Avtorji: IVANUŠA Mateja
  • IVANUŠA Mateja: Osnovna šola Kozara Nova Gorica
• Knjiga: OPB2019 — str. 23
• Vir: SRC-2026-10-06-024
• Jezik: hr
• Povzetek: Podaljšano bivanje je del razširjenega programa prilagojenega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Vanj se vključujejo učenci od 1. do 9. razreda prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Podaljšano bivanje je za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju pogosto edina priložnost za druženje z vrstniki. Od šolskega leta 2016/17 v času podaljšanega bivanja organiziramo posebne dogodke. Učenci višjih razredov se aktivno vključujejo v načrtovanje teh dogodkov. Sodelovanje v takšnih oblikah dela je za učence z lažjo motnjo pogosto velik izziv, ki pa podpira razvoj mehkih veščin. Rezultati ankete, izvedene med vključenimi učenci, kažejo, da so posebni dogodki učencem všeč in si jih želijo tudi v prihodnje.
• Ključne besede: podaljšano bivanje, posebni dogodki

Vloga učitelja in drugih dejavnikov pri spodbujanju učne motivacije učencev v okviru projekta Kitajska skozi otroške oči

• Avtorji: ILGO Tina
  • ILGO Tina: Osnovna šola Trnovo, Ljubljana
• Knjiga: DM2017 — str. 194
• Vir: SRC-2026-10-07-008
• Jezik: sl
• Povzetek: Učna motivacija je zelo širok pojem, ki je nemalokrat različno interpretiran, pa vendar izjemno pomemben za uspešno in kakovostno delo tako učencev kot učitelja. Prispevek se osredotoča na učno motivacijo v okviru projektnega dela, ki zajema medpredmetno, medrazredno, medšolsko in mednarodno sodelovanje. Opredeljuje osnovne pojme, povezane z učno motivacijo, poudarja vlogo učitelja pri učni motivaciji učencev, dejavnike, ki poleg strokovne usposobljenosti in učiteljeve angažiranosti pomembno vplivajo na motivacijo učencev in na potek projektnega dela, ter na koncu poda primer dobre prakse na področju učne motivacije v okviru projekta Kitajska skozi otroške oči. Projekt, ki uspešno poteka že peto leto, je v slovenskem prostoru prvič združil vrtce, osnovne in srednje šole ter fakultete iz Ljubljane, Maribora, Kranja in Kopra, ki so povezani v mrežo Konfucijevih učilnic. Končni produkt projekta je bila prireditev Kitajska skozi otroške oči, ki je v torek, 16. maja 2017, potekala v Kinu Šiška pod okriljem Osnovne šole Trnovo in Konfucijevega inštituta Ljubljana.
• Ključne besede: učna motivacija, projektno delo, vloga učitelja, primer dobre prakse

Vloga učitelja in njegovo polje delovanja pri vključevanju otroka z diabetesom 1 v šolo in k pouku

• Avtorji: PLATIŠE Irena
  • PLATIŠE Irena: OŠ Žužemberk
• Knjiga: DM2018 — str. 65
• Vir: SRC-2026-10-07-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Vloga učitelja v sistemu poučevanja se z leti spreminja. Če je včasih veljalo, da je učitelj tisti, ki učencem na bolj ali manj enak način dela podajal nove učne vsebine in nato le ocenjeval doseženo znanje, je zdaj njegova vloga mnogo širša: je motivator, organizator, usmerjevalec, inovator, spodbujevalec, opazovalec, raziskovalec, vzornik… Poleg teh vlog večkrat prevzema tudi vlogo matere, očeta, psihologa, socialnega delavca, zdravnika, čistilke… V prispevku bom poskušala opisati, kako sem se z vsemi temi vlogami spoprijela jaz, ko sem izvedela, da dobim v razred učenko s sladkorno boleznijo.
• Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1

Vloga učitelja in učenca pri individualizaciji in diferenciaciji pouka v bolnišnični šoli

• Avtorji: MOČIVNIK Črt
  • MOČIVNIK Črt: I. osnovna šola Celje, Celje
• Knjiga: DM2016 — str. 265
• Vir: SRC-2026-10-07-007
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek podaja uvid v delovanje bolnišnične šole in predstavlja delo bolnišničnih učiteljev (slovenščine) skozi individualizacijo in diferenciacijo pouka. Vzgojno-izobraževalno delo v bolnišnični šoli ima svoje specifike in predstavlja učiteljem (začetnikom) svojevrsten izziv. Kontinuiteta izobraževalnega procesa je nujna tudi pri hospitaliziranih otrocih/mladostnikih, saj jim bogati preživeti čas v bolnišnicah, hkrati pa je njihova ponovna vključitev v učni proces v šoli precej olajšana. Otroci/mladostniki so pogosto naši »učitelji« – drugačne okoliščine dela prinašajo nova spoznanja, ki bogatijo učiteljevo vzgojno-izobraževalno delo in mu dajejo širok spekter dodatnih znanj in vedenj, ki jih lahko uporabi pri vsakdanjem pouku v matični šoli.
• Ključne besede: bolnišnična šola, metode dela, individualizacija in diferenciacija pouka

Vloga Učitelja in Šolske Svetovalne Službe pri Oblikovanju Samopodobe in Socialne Sprejetosti Učenca

• Avtorji: JELEN Anja
  • JELEN Anja: OŠ Koroški jeklarji, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 28
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku bomo govorili o vlogi učitelja in šolske svetovalne službe pri oblikovanju samopodobe in socialne sprejetosti učenca. Samopodoba je pomemben kazalnik otrokovega duševnega zdravja, napoveduje pa tudi kvaliteto njegovega prilagajanja v življenju. Raziskave kažejo, da je za razvoj posameznikove samopodobe bistvenega pomena obdobje otroštva, hkrati pa opozarjajo tudi na pomembnost vloge vzgojnoizobraževalnih institucij. Ena izmed prioritetnih nalog šole, ki želi otrokom zagotoviti kakovostne pogoje za rast in učenje ter jih tako pripraviti za življenje v skupnosti, je zagotovo skrb za spodbujanje razvoja zdrave, realne ter pozitivno naravnane samopodobe vseh učencev. Samopodoba pa je povezana tudi s socialnim položajem in sprejetostjo učenca. Različni avtorji navajajo, da je sprejemanje s strani vrstnikov nujno za razvoj pozitivne samopodobe. Pomembna naloga šole je tudi podpora socialno nesprejetim učencem. V nadaljevanju bomo predstavili primer dobre prakse.
• Abstract (EN): In this article, we will discuss the role of teachers and school counseling services in shaping a students’ self-image and social acceptance. Self-esteem is an important indicator of a child’s mental health and predicts their ability to adapt to life’s challenges. Research highlights the significance of childhood in developing self-esteem and underscores the important role of educational institutions. One of the key tasks of schools that aim to provide a supportive environment for growth and learning is to promote the development of healthy, realistic, and positive self-esteem in all students. Self-esteem is closely linked to a student’s social position and peer acceptance. Various authors emphasize that peer acceptance is essential for the development of a positive self-image. Another important responsibility of the school is to offer support to students who are socially excluded or rejected. The article concludes by presenting an example of good practice.
• Ključne besede: samopodoba, socialna sprejetost, šolska svetovalna služba, učenec

Vloga učitelja pri delu z učenci s posebnimi potrebami

• Avtorji: PREKRŠKI Sebastjan
  • PREKRŠKI Sebastjan: Tretja osnovna šola Slovenj Gradec
• Knjiga: DM2018 — str. 29
• Vir: SRC-2026-10-07-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek govori o vlogi učitelja pri delu z otroki s posebnimi potrebami v dveh programih, in sicer v NIS (prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom) in PPVI (posebni program vzgoje in izobraževanja). Posebej sem opisal specialno-didaktično načelo diferenciacije in individualizacije kot osnovo dela z učenci s posebnimi potrebami. Opisal sem razlike v vlogi učitelja pri delu v programu z NIS in PPVI. Zadnje poglavje je namenjeno vlogi učitelja pri športni vzgoji v obeh programih in razlike med njima.
• Ključne besede: Učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja, posebni program vzgoje in izobraževanja

Vloga učitelja pri izobraževanju na daljavo

• Avtorji: HORVAT Majda Tamše
  • HORVAT Majda Tamše: OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu
• Knjiga: EPID2020 — str. 64
• Vir: SRC-2026-10-07-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Učitelj kot pedagoški vodja ima pomembno mesto v sodobni družbi – »učeči se skupnosti«, kjer se srečuje s številnimi izzivi. Nepričakovano izobraževanje na daljavo je bilo za učitelja svojstven izziv, na katerega se predhodno ni načrtno pripravljal. V razmeroma kratkem času je kompetenten učitelj vzpostavil vključujoče učno okolje, ki kot izpostavljajo Grah, Rogič Ožek in Žarkovič Adlešič (2019), poudarja celosten razvoj ter v središče vzgojno-izobraževalnega procesa postavlja učenca in učitelja. Razvijajoči se koncept sodobne šole je v izrednih razmerah omogočal nadaljevanje in zaključek šolskega leta. Pri izobraževanju na daljavo je bila preizkušnji kakovost pedagoškega dela. Postavljala so se mnogotera vprašanja o načinu izvajanja pouka, prilagajanju (diferenciaciji), spremljanju napredka, sodelovanju, učni in socialni ter materialni pomoči. Lastna učiteljeva praksa učenja in poučevanja je bila znova na preizkušnji. Usmeritve in priporočila za izvajanje izobraževanja na daljavo s strani pristojnih institucij, ki so prišla nekoliko zapoznelo, so poleg obstoječih strokovnih podlag usmerjale šolsko prakso na daljavo. Znotraj številnih napotkov, javnih razprav, pomislekov je učitelj v skladu s svojo strokovnostjo, ki določa njegovo avtonomijo, odločal in odločil v dobrit učencev. Izkazalo se je, da je usposobljen, kompetenten in učinkovit učitelj v razmeroma kratkem času vzpostavil ustrezne pogoje za učenje na daljavo; se aktivno povezoval s strokovnjaki, sodeloval z učenci in s starši; v pedagoško delo vključeval ekompetence (spletna orodja), se izpopolnjeval preko strokovne literature, webinarjev, sodeloval pri javnih razpravah, sledil smernicam za izobraževanje na daljavo ter bil na ta način bolj suveren pri svojem delu, ki je presegalo delovno obveznost. Po ocenah pristojnih institucij je navkljub izrednim razmeram bilo vzgojno-izobraževalno delo na daljavo uspešno opravljeno, kar je potrditev, da je šola 21. stoletja pripravljena na izzive sodobnega časa. Učitelj je tisti, ki bo s svojimi najboljšimi sodelavci – učenci in z drugimi (starši, strokovnjaki, javnostjo) znal poiskati učinkovite poti za kakovostno izobraževanje, tudi na daljavo. Izkušnja tovrstnega pouka je vnovič pokazala, da je učiteljstvo steber stabilnosti in razvoja v družbi, zato velja v bodoče več pozornost nameniti krepitvi avtonomije učitelja.
• Abstract (EN): Teacher has, as a pedagogical leader, important place in modern society – learning community, where he faces different challenges. Unexpected distance education was for teacher a unique challenge for which he was not prepared. In a relative short period of time competent teacher established inclusive learning environment, which, said by Grah, Rogič Ožek and Žarkovič Adlešič (2019), emphasises on holistic development and puts teacher and student in the centre of educational process. Developing concept of contemporary school made it possible that school year continued and successfully ended, despite extraordinary conditions. In distance education quality of pedagogical work was put to the test. It revealed many questions about ways of teaching and home schooling, differentiation, progress monitoring, collaboration, learning, social and material help. Once more, teachers’ teaching practice was on trial. Measures and recommendations for implementing distance education, set by competent institutions, which were little late, directed distance education. On the basis of competences and autonomy and within many guidelines, public discussions and concerns teacher was deciding for students benefit. It turned out that well trained, competent and effective teacher established, in relative short period of time, appropriate conditions for distance education: actively connecting with experts, cooperating with students and parents, integrating e-competences in pedagogical work, supplementing through literature and webinars, joining public discussions. That is how teacher became more sovereign at his work, which was, by the way, overtime. As school authorities assessed distance education was successfully done, so we can acknowledge that school of 21st century is prepared for challenges of modern times. Teacher with his best collaborators – students and others (parents, experts, public) is the one who knows how to find effective way for qualitative education, even when it is on distance. Experience shown once more that teachers have an important role on stability and development of society. That is why we all have to emphasise on strengthening his autonomy.
• Ključne besede: učitelj, učenec, izobraževanje na daljavo, kompetence, šola

Vloga učitelja pri motivaciji učencev za pozitiven odnos do zdravja in športa

• Avtorji: ŠPAN Janez
  • ŠPAN Janez: Osnovna šola Hinka Smrekarja, Ljubljana
• Knjiga: DM2018 — str. 280
• Vir: SRC-2026-10-07-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Skrb za zdravje in optimalni razvoj učencev mora biti ena od temeljih prednosti v vsaki vzgojni ustanovi. Na šoli ugotavljamo, da sodoben način življenja vedno bolj zmanjšuje gibalno aktivnost učencev. Povečuje se delež otrok in mladostnikov, ki večino svojih osnovnih dnevnih aktivnosti opravljajo sede. Šolsko okolje je prostor, kjer lahko učitelj z načrtnim spremljanjem in strokovno načrtovano ponudbo gibalnih aktivnosti vpliva na razvoj učenčevih gibalnih kompetenc. Mladostnika je potrebno že zelo zgodaj seznaniti z vsemi pozitivnimi učinki športnih aktivnosti. Strokovno vodena, dovolj intenzivna, kakovostno strukturirana in redna športna vadba lahko nevtralizira negativne posledice današnjega pretežno sedečega načina življenja in neustreznih prehranjevalnih navad sodobnih generacij. Z različnimi programi in projekti se trudimo, da navdušimo vsakega posameznika. Na podlagi pozitivnih izkušenj učiteljev, staršev in zdravstvenih delavcev izvajamo: rekreativni odmor za vse učence, projekt Zdrav življenjski slog za vse učence, dodatno uro športa v oddelkih podaljšanega bivanja. Posebno pozornost namenjamo učencem, ki imajo slabše rezultate pri meritvah ŠVK in slabo telesno držo. Cilj izvajanja korektivnega programa športa je spodbuditi in navdušiti učence za zdrav življenjski slog, s katerim pozitivno vplivamo na motorične sposobnosti in zdravstveni status.
• Ključne besede: športna aktivnost, učenci, zdrav življenjski slog, promocija zdravja, dobro počutje

Vloga učitelja pri oblikovanju in vodenju kakovostnega učnega procesa

• Avtorji: ILGO Tina
  • ILGO Tina: Osnovna šola Trnovo, Ljubljana
• Knjiga: DM2018 — str. 13
• Vir: SRC-2026-10-07-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Premišljeno načrtovanje strukturnih dejavnikov pouka (učnih ciljev, učnih vsebin in uporabe učne tehnologije) ter vloga učiteljev in učencev pri oblikovanju kakovostnega učnega procesa predstavljata osnovo kvalitetnega izobraževanja. Načrtovanje, organizacija pouka in jasno začrtani učni cilji predstavljajo temelj kakovostnega učnega procesa. Visoko motiviran učitelj, ki pojmuje učence kot kompetentna in vedoželjna bitja, pa nadgradnjo. Učenec lahko spoštuje učitelja zgolj, če mu verjame in verjame mu zgolj, če ga spoštuje. Strokovnost, kompetentnost, jasen vrednostni sistem, doslednost, samozaupanje, samozavest, sposobnost empatije, spoštovanje, vedoželjnost in ustvarjalnost so le nekatere lastnosti učitelja, ki bistveno vplivajo na izgradnjo kvalitetnega odnosa z učenci ter posledično na njihovo motivacijo.
• Ključne besede: priprava na vzgojno-izobraževalno delo, dejavnosti učencev, stili vodenja, učna motivacija, sodelovanje

Vloga Učitelja pri Opolnomočenju Dijakov za Premago- Vanje Strahu pred Eksternim Ocenjevanjem Znanja

• Avtorji: JANEŽIČ Anita, ŠENTVID Gimnazija
  • JANEŽIČ Anita: Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: PZOM2024 — str. 309
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Dijaki na splošni gimnaziji se ob koncu 4-letnega šolanja soočijo z maturo, ki je zanje velik učni in tudi psihični preizkus. Z leti poučevanja opažam, da jih pri učenju in motivaciji za učenje močno ovira strah pred tem ocenjevanjem. V prispevku razmišljam o tem, kako lahko učitelj na mladostnika vpliva in mu pomaga, da strah premaga do te mere, da ga pri učenju in izkazovanju znanja ne bi oviral. Izhajam iz predpostavke, da če pri dijakih znižamo nivo strahu pred ocenjevanjem, zvišamo njihovo motivacijo za učenje in posredno lahko vplivamo na učno uspešnost. S šestimi zelo uspešnimi dijaki sem opravila intervju in raziskala, kako strah pred ocenjevanjem občutijo in, predvsem, kako vidijo vlogo učitelja pri premagovanju tega strahu. Izkazalo se je, da učitelj lahko močno vpliva na njihov strah pred ocenjevanjem. Pri tem so pomembne tako njegove osebnostne lastnosti kot tudi učne metode, ki jih pri pouku uporablja.
• Abstract (EN): At the end of their 4-year schooling, students of grammar schools in Slovenia are faced with the matura exam which they often perceive as a significant educational and psychological challenge. Over the years of teaching I have noticed that examination fear greatly hinders them in learning and negatively impacts their motivation for studying. In this article I reflect on how a teacher can positively influence teenagers and help them overcome this fear to the extent where it would not impede them in learning and demonstrating their acquired knowledge. My premise is that if we reduce the students’ levels of examination fear, we thus increase their motivation for learning and can indirectly influence their academic success. I conducted interviews with six very successful students and explored their experience of exam anxiety and, above all, the way they see the role of teachers in overcoming this fear. It turned out that teachers can significantly impact their fear of examination and that both their personality traits and teaching methods used in class play a vital role.
• Ključne besede: strah pred ocenjevanjem, lastnosti učitelja, metode poučevanja, motivacija

Vloga Učitelja pri Promociji Zdravja

• Avtorji: ČERNE Vesna Mozetič
  • ČERNE Vesna Mozetič: ŠC Nova Gorica – Gimnazija in zdravstvena šola
• Knjiga: PZOM2020 — str. 20
• Vir: SRC-2026-10-05-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Poučevanje na zdravstveni šoli mi omogoča, da lahko v pouk matematike redno vključujem veliko zdravstvenih vsebin, ki so neposredno povezane tako s psihičnim kot tudi fizičnim zdravjem dijakov. V prispevku bom opisala eno od dejavnosti, skozi katere pri pouku matematike promoviram zdravje. Pri tej dejavnosti se z dijaki pogovarjamo o zdravi prehrani in njihovih prehranskih navadah ter poznavanju energijskih vrednosti živil. Dijaki sestavljajo jedilnik z željeno kalorično vrednostjo. Pri tem v največji možni meri upoštevajo energijske potrebe posameznika in optimalno porazdelitev energije preko celega dne.
• Ključne besede: učna situacija, odnos, čustva, prehrana, kalorije

Vloga učitelja pri razvijanju otrokovih potencialov

• Avtorji: GOSPODARIČ Andreja
  • GOSPODARIČ Andreja: Osnovna šola Stična
• Knjiga: TE2020 — str. 122
• Vir: SRC-2026-10-04-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Vsvoji vsakodnevni pripravi na pouk se večkrat vprašam, kaj lahko naredim kot učiteljica, da bodo učne ure otrokom zanimive, da bodo učenci pri urah na izkustveni način pridobili čim bolj trajno znanje in razvijali svojo ustvarjalnost. Apri tem se moram zavedati, da je oddelek heterogena skupina otrok, v kateri je prav, da imajo vsi sodelujoči možnost po svojih zmožnostih in sposobnostih razvijati svoje potenciale ter nadgraditi svoje predznanje. Naloga mene kot učiteljice je, da pri učencu prepoznam njegova močna in šibka področja ter stopnjo njegovega predznanja. Znjemu primernimi nalogami ter ustrezno motivacijo in spodbudo lahko pripomorem, da bo učenec pri učenju doživljal uspeh. Na tak način si bo krepil svojo samopodobo, kar pa je v današnji družbi še kako pomembno. Pri pripravi svojih ur pri pouku matematike in slovenščine veliko dejavnosti in nalog diferenciram, kar zahteva veliko mero ustvarjalnosti in znanja. Velik pomen dajem tudi učenju preko igre in gibalnim dejavnostim, ob katerih se učenci sprostijo, krepijo socialne veščine in posredno usvajajo ali utrjujejo svoje znanje. Pri spoznavanju okolja z učenci izvajam najrazličnejše poskuse, ki jim preko izkušnje in lastnega preizkušanja odkrivajo nova znanja. Učenci, ki se učijo na tak način, so bolj srečni in bolj motivirani za nove izzive, ki jih čakajo na njihovi življenjski poti.
• Abstract (EN): When preparing my everyday lesson plans, Ioften ask myself what Ican do as a teacher to make the lessons interesting for children, so that they can acquire experience-based, lasting knowledge and develop their creativity. However, Imust be aware that my class is a heterogeneous group of children, where all participants should have the opportunity to develop their potentials and upgrade their existing knowledge according to their abilities and capabilities. It is my task, as a teacher, to recognise the pupil’s strong and weak areas and the degree of their existing knowledge. Through tasks tailored to individuals as well as appropriate motivation and encouragement, Ican help pupils to experience success in learning. This is how they will strengthen their self-image, which is of great importance in today’s society. In preparing my Maths and Slovene classes, Idifferentiate many activities and tasks, which requires a great deal of creativity and knowledge. Ialso attach great importance to learning through games and physical activities where pupils relax, strengthen social skills and indirectly develop or consolidate their knowledge. In Environmental Science, Iconduct a wide variety of experiments together with pupils, so that they gain new knowledge based on their own experience and experimenting. Pupils learning in this way are happier and more motivated for the challenges they may face in the future.
• Ključne besede: predznanje, diferenciacija, spodbuda, uspeh, didaktična igra, izkustveno učenje, ustvarjalnost

Vloga Učitelja pri Sodobnem Pouku

• Avtorji: VUGA Ksenija Fänrich
  • VUGA Ksenija Fänrich: OŠ Nazarje, Slovenija
• Knjiga: IP2023 — str. 32
• Vir: SRC-2026-10-07-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Vloga učitelja pri sodobnem pouku je, da učence navdušuje nad novimi znanji in jih pripravlja na vseživljenjsko učenje. Pri tem si pomaga z izbiro ustreznih učnih oblik in metod dela, da lahko čim bolj upošteva posameznika - učenca, njegove potrebe, želje, možnosti. Postane mu mentor, ki učni proces pripravi in usmerja tako, da učenec med učenjem uporablja različne miselne procese, razvija občutke in prevzema odgovornost za lastno učenje. Predstavila bom 2 primera, kjer so učenci samoiniciativno nadaljevali zastavljeno temo in samostojno naprej razvijali svoje veščine.
• Abstract (EN): The teacher’a role is to inspire the student with new knowledge and prepare him (= her) for lifelong learning. He helps himself in this by choosing appropriate teaching forms and work methods, so that he can take into account the individual – student, his needs, wishes and possibilities as much as possible. He becomes his mentor, who prepares and directs the learning process so that the student uses different thought process during learnin and takes responsibility for his own learning. I will present 2 examples where the students continued the set topic on their own intitave and developed their skills independently.
• Ključne besede: motivacija

Vloga Učitelja Slovenščine pri Poučevanju na Daljavo

• Avtorji: CAPUDER Irena
  • CAPUDER Irena: Osnovna šola Trzin
• Knjiga: EPID2020 — str. 128
• Vir: SRC-2026-10-07-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Kar je novo, je običajno sprejeto z zadržkom, a smo le-te vsi skupaj hitro umaknili stran in se uspešno lotili novih metod poučevanja na daljavo. Kot učiteljica slovenščine na osnovni šoli in izbirnega predmeta Vzgoja za medije sem bila postavljena pred nove izzive, ki jih prinaša poučevanje na daljavo - komuniciranje, organizacija časa, spletne učilnice, različna interaktivna gradiva, video vsebine … Čeprav sem vešča v uporabljanju informacijske tehnologije, sem se z veseljem lotila učenja novih orodij, predvsem pri pripravi kvizov in videoposnetkov. Z novo prakso poučevanja pa smo stopili korak naprej k sodobnejšemu načinu poučevanja in k dobri praksi tovrstnega poučevanja sodi tudi meni na kožo pisan ustvarjalen način dela. Prednost tovrstnega poučevanja je večja samostojnost, aktivnost in odgovornost učencev ter doseganje večje bralne in računalniške pismenosti. Ta način dela je za višje razrede osnovne šole že primeren, saj so dovolj veliki, da sami nadzirajo svoje dejavnosti in postanejo dobri organizatorji časa. Kot učiteljica, ki svoj poklic jemlje kot poslanstvo, lahko rečem, da je delo na daljavo zahtevalo veliko organizacije, vztrajnosti, veliko več medsebojne komunikacije znotraj aktiva. Vsebino in obseg dela smo slovenistke usklajevale vsakodnevno, pri tem smo si delo razporedile po razredih. Seveda smo snov prilagodile drugačnemu načinu dela. Pri tem pa smo se posluževale različnih oblik dela. Upoštevale smo tudi načelo »manj je več«. Tako smo zahtevnejšo vsebino prihranile za čas, ko smo se vrnili v šolske klopi in tako dobršen del namenile utrjevanju snovi. Učenci pa so že vsaj dan prej dobili gradivo (naloge, povezave, napotke) za nemoteno delo po urniku, naknadno tudi rešitve. Nekateri učenci so se odzvali tudi s fotografijami predelane snovi. Čeprav smo v nadaljevanju poučevanja na daljavo vpeljali tudi video konference, se zavedam, da bi bilo potrebno iti še korak naprej, predvsem glede dvosmerne komunikacije učenec - učitelj, želela bi si povratno informacijo vseh učencev. Glede ciljev pa sem kot učiteljica na predmetni stopnji pazila, da učencem ne naložim preveč obveznosti, za razliko od razrednega učitelja, ki delo razporeja za vse predmete. Trudila sem se dati jasna in kratka navodila. Učenje pa popestriti z različnimi dodatki – animacijami, kvizi, interaktivnimi vajami, filmi, predstavami … Navdušena sem bila nad založbami, ki so odprla vsa elektronska učna gradiva. Prav tako smo si ogledali izvrstne gledališke/lutkovne predstave, ki so bile ta čas na voljo. V pomoč so mi bili tudi učitelji, ki so objavljali svoje posnetke učnih ur. Združila sem prijetno s koristnim in tako sem na primer kvaliteten film posredovala učencem za domačo nalogo v ogled in oceno filma, kar je v skladu z vsebino učnega načrta. Vse zahtevane naloge so učenci poslali v pregled in moja naloga je bila, da jim posredujem povratno informacijo. Želela sem se izogniti ocenjevanju znanja s pisnimi preizkusi. Gledala sem, da je ocenjevanje dela na daljavo le merilo za zaključevanje ocen navzgor. Pri tem sem razmišljala, kako z najmanj stresa zaključiti šolsko leto. Nobena videokonferenca in spletna učilnica na daljavo ne more nadomestiti pristnega stika s svojimi učenci v živo, pa vendar smo bili zelo veseli tedenskega srečevanja preko ZOOMA. To uro smo namenili razlagi snovi, lektorskim vprašanjem, željam, občutkom … Pomembno mi je bilo, da so učenci in starši čutili, da niso sami, da sem jim na razpolago za morebitna vprašanja in razprave. Šola ni samo poučevanje, je tudi preplet vseh odnosov in tako se je izkazalo, da smo učitelji – vodstvo – učenci – starši nepogrešljiv tim v teh časih.
• Abstract (EN): New things are usually accepted with reservations, but we all quickly got over such reservations together and successfully implemented new methods of distance education. As a teacher for the Slovene Language at a primary school and for the elective Media Education, I faced new challenges arising from distance education – communication, time organisation, online classrooms, various interactive material, video content, etc. Although I am skilled in the use of information technology, I was happy to start learning new tools, especially in the preparation of quizzes and videos. With the new practice of teaching, we have taken a step forward towards a more modern way of teaching, and the best practices of such work include the creative manner of work, which particularly suits me. The advantages of this type of teaching include greater independence, activity and responsibility of students, and achievement of higher reading and computer literacy. This method of work is already suitable for the higher grades in primary school, as they are responsible enough to monitor their own activities and become adept at organising their time. As a teacher who views her profession as a calling, I can say that teleworking required a lot of organisation, perseverance, a lot more mutual communication within the workgroup. The content and scope of work was coordinated by Slovene language teachers on a daily basis, with work was divided into classes. Of course, we adapted the material to the different manner of work. In doing so, we used various forms of work. We also followed the “less is more” principle. We saved more demanding content for when we returned to school and thus devoted a good portion of our time to consolidation. Students received their material at least one day in advance (assignments, links, instructions) to insure uninterrupted work according to the schedule, and later also received the solutions. Some students responded with photographs of their material studied. Although we also introduced video conferencing later in the distance education process, I am aware that we would have to go a step further, especially regarding two-way student-teacher communication, as I would like feedback from all students. Regarding the goals, as a subject teacher, I was careful not to impose too many obligations on the students, unlike a class teacher who allocated work for all subjects. I tried to give clear and concise instructions, and to make learning more interesting using various devices – animations, quizzes, interactive exercises, movies, shows, etc. I was impressed with the publishers who made available all the e-learning materials. We also saw some great theatre and puppet shows available at the time. Teachers who posted recordings of their lessons were also helpful. I combined the pleasant with the useful and thus, for example, sent a quality movie to students for homework, to watch and evaluate the movie, which is in line with the content of the curriculum. Students submitted all their homework for review, and it was my task to provide feedback. I wanted to avoid assessing knowledge using written tests. I considered distance learning assessment as a criteria for rounding the grades higher. In doing so, I thought about how to end the school year with the least stress. No video conferencing and online classroom can replace genuine in-person contact with students, and yet we were very excited to meet weekly via ZOOM. This hour was dedicated to explanations of the material, proofreading questions, wishes, feelings, etc. It was important to me that students and parents felt that they were not alone, that I was available for any questions and discussions. School is not only about education; it is also an intertwining of all relationships and – as it turned out – teachers, administration, students and parents are an indispensable team in these times.
• Key words (EN): izzivi, delo na daljavo, prednosti, cilji, video konference

Vloga Učitelja v Dobi Digitalizacije

• Avtorji: JUVAN Brigita Repek
  • JUVAN Brigita Repek: Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, Slovenija
• Knjiga: IP2024 — str. 413
• Vir: SRC-2026-10-07-002
• Jezik: sl
• Povzetek: V uvodnem delu predstavljam, na kakšen način je digitalizacija vplivala na pouk v šoli. V nadaljevanju povzemam v literaturi pridobljene podatke o dejavnikih, ki imajo največji vpliv na pogostost uporabe IKT pri pouku določenega učitelja in kaj lahko izboljša implementacijo digitalne tehnologije v pouk. Navajam tudi bistvene razloge, da sem pri pouku začela uporabljati IKT, katero digitalno tehnologijo uporabljam pri pouku ter v katerih primerih in zakaj se mi uporaba zdi smiselna in koristna. Poleg pozitivnih vidikov uporabe IKT pri pouku navedem tudi razloge, zakaj je potrebno biti pri njeni uporabi zmeren in preudaren, ter katere so oblike dela v šoli, ki jih zaradi uporabe novih tehnologij ne smemo zanemariti, saj so bistvene za zdrav razvoj mladostnikov in omogočajo razvoj potrebnih kompetenc za zadovoljno in uspešno življenje.
• Abstract (EN): In the introduction, I present how digitalization has impacted teaching in schools. Further on I present data obtained from the literature, identifying the factors that have the greatest influence on the extent of ICT use in the teaching practices of a specific teacher and what can improve the implementation of digital technology in teaching. I outline the key reasons why I began using ICT in teaching, which digital technologies I use and in which cases and why I find their use meaningful and useful. In addition to the positive aspects of using ICT in teaching, I also discuss reasons why it is necessary to be moderate and cautious in its use, as well as the forms of work in schools that should not be neglected due to the use of new technologies, as they are essential for the healthy development of adolescents and enable the development of necessary competencies for a fulfilling and successful life.
• Key words (EN): pouk v dobi digitalizacije, vključevanje IKT v pouk, razlogi za uporabo IKT pri pouku

Vloga učitelja v podaljšanem bivanju: Prepoznavanje otrok in iskanje pristopov za njihovo spodbujanje

• Avtorji: MURAUS Vanja
  • MURAUS Vanja: OŠ Bojana Ilicha Maribor, Slovenija
• Knjiga: TE2025 — str. 167
• Vir: SRC-2026-10-04-007
• Jezik: sl
• Povzetek: Organizirano podaljšano bivanje (OPB) je v šolskem prostoru pogosto razumljeno kot varstvo otrok po pouku, v resnici pa ima veliko širši pomen. Predstavlja dragocen vzgojno-izobraževalni prostor, kjer otroci v sproščenem okolju razvijajo ustvarjalnost, gradijo socialne odnose in izražajo svoje potenciale. Cilj prispevka je osvetliti vlogo učitelja v OPB pri prepoznavanju in spodbujanju talentov, s poudarkom na diferenciaciji, motivaciji ter socialno-čustvenem razvoju. Prispevek temelji na teoretičnih spoznanjih in osebnih izkušnjah učiteljice začetnice, ki skozi opazovanje, refleksijo in fleksibilno načrtovanje išče poti za prepoznavanje posebnosti otrok. OPB se kaže kot prostor, kjer se otroci izražajo na načine, ki v rednem pouku pogosto niso vidni; bodisi skozi igro, umetniške dejavnosti, šport ali socialne interakcije. Učitelj ima priložnost ustvarjati raznolike pristope, ki spodbujajo notranjo motivacijo, samozavest in občutek pripadnosti. Posebna pozornost je namenjena vlogi učitelja začetnika, ki lahko s svojo odprtostjo in refleksijo prispeva k oblikovanju spodbudnega okolja. Vširšem smislu prispevek opozarja na pomen OPB kot enakovrednega vzgojno-izobraževalnega prostora, ki prispeva k celostnemu razvoju otrok in krepitvi njihovega občutka lastne vrednosti.
• Abstract (EN): Extended day programe in the school is frequently perceived as after-class childcare; however, its function is considerably broader. It constitutes an important educational environment in which children, within a relaxed setting, cultivate creativity, establish social relations, and articulate their individual potential. The purpose of this paper is to examine the teacher’s role in extended day programe in identifying and fostering talents, with particular attention to differentiation, motivation, and socio-emotional development. The discussion draws upon theoretical perspectives as well as the reflections of a novice teacher who, through observation, reflection, and flexible planning, seeks strategies for recognizing the specific characteristics of children. Extended day program emerges as a space where pupils demonstrate abilities that may remain hidden in regular instruction; whether through play, artistic expression, sport, or social interaction. Within this framework, the teacher is positioned to design diverse approaches that nurture intrinsic motivation, self-confidence, and a sense of belonging. Particular emphasis is placed on the novice teacher’s capacity, through openness and reflexivity, to contribute to a supportive environment. More broadly, extended day programe is affirmed as an integral educational setting that advances holistic child development and strengthens self-worth.
• Ključne besede: diferenciacija, opazovanje, podaljšano bivanje, potenciali, učitelj začetnik

Vloga učitelja v šoli in izven nje

• Avtorji: ZORC Melita
  • ZORC Melita: OŠ Log-Dragomer
• Knjiga: DM2018 — str. 62
• Vir: SRC-2026-10-07-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Ne glede na velike spremembe v izobraževanju, ostaja učitelj glavni nosilec učnega procesa. Njegove vloge pa so se močno spremenile. Iz podajalca informacij je postal še vse kaj drugega, predvsem povezovalec in mentor. Naloge, ki jih opravlja so težje in bolj odgovorne. Vpet je med pričakovanja učencev, staršev, vodstva šole in družbe. Ob pričakovani individualizaciji pouka so zahteve še večje, nekatera znanja pomanjkljiva. Čas v katerem delamo, je čas nenehnega izobraževanja in prilagajanja.
• Ključne besede: učitelj, vzgojitelj, mentor, načrtovalec, vpliv, lastnosti

Vloga Učitelja, Tolmača in Razrednika v Oddelku Gluhih in Naglušnih Učencev

• Avtorji: DOLANC Maruša
  • DOLANC Maruša: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 517
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Gluhi in naglušni učenci so majhna, a zelo raznolika skupina učencev. Za svoj napredek in uspeh potrebujejo prilagojene didaktične pristope in tehnike. Poleg tega jim mora biti snov podana v slovenskem znakovnem jeziku – za nekatere je to materni jezik, za druge pa jezik, ki so se ga naučili kasneje. V poučevanje gluhih in naglušnih učencev je poleg stalnih deležnikov, kot sta učitelj in razrednik, vpleten tudi tolmač za slovenski znakovni jezik, ki premosti komunikacijsko bariero med učiteljem in učenci. V oddelku gluhih in naglušnih učencev na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana opravljam trojno vlogo – sem razredničarka, učiteljica in tolmačica. Vse vloge se med seboj prepletajo na pozitivne in negativne načine, ki bodo bolj natančno predstavljeni v pričujočem članku.
• Abstract (EN): The deaf and hard of hearing pupils are a small yet diverse group of pupils. To advance and succeed, they need adapted teaching approaches and techniques. Moreover, the content has to be presented to them in Slovene sign language – for some this is their mother tongue and for others it is a language they acquired later in life. Teaching the deaf and hard of hearing pupils involves the standard participants, such as teachers and class teachers. Furthermore, an interpreter for Slovene sign language is also present, their job being to overcome the language barrier between the teacher and the pupils. In a class of deaf and hard of hearing at the School for the deaf and hard of hearing Ljubljana, I am employed in a triple role: I am a class teacher, teacher and interpreter. All the roles are intertwined in positive and negative ways, which will be presented in this article in more detail.
• Ključne besede: gluhi, naglušni, razrednik, učitelj, tolmač THE ROLE OF A TEACHER

Vloga Vodstva pri Promociji Zdravja na Delovnem Mestu

• Avtorji: PREMRL Blanka Tomšič
  • PREMRL Blanka Tomšič: OŠ Miroslava Vilharja Postojna, Slovenija
• Knjiga: PZ2024 — str. 14
• Vir: SRC-2026-10-06-009
• Jezik: sl
• Povzetek: V medijih pogosto zasledimo novice, da v šolstvu primanjkuje učiteljev. Poleg dodatnih delovnih zadolžitev, ki jih sprejemajo, se šole spopadajo še s prostorsko stisko. Velikokrat so učitelji tisti, ki odstopijo svoje prostore za potrebo pouka. Trenutna situacija načenja duševno in telesno zdravje zaposlenih. Delodajalec lahko k lajšanju težav pristopi z aktivnim programom promocije zdravja. V promocijo zdravja je potrebno vključiti več zaposlenih, saj le oni dobro poznajo težave, ki jih delovno mesto prinaša. V članku želim na primeru OŠ Miroslava Vilharja Postojna predstaviti, kako smo pristopili k promociji zdravja na delovnem mestu in kakšne učinke pričakujemo.
• Abstract (EN): We often read or hear in the media there are not enough teachers in our schools. Besides the additional work tasks they have to accept, schools are dealing with space problems as well. It is usually the teachers who give up their teachers’ lounges, which are then turned into classrooms. The current situation is affecting the physical and mental health of employees. The employer can address these problems by introducing an active health promotion programme. Employees have to participate in its making, since they are the only ones who are well familiar with the kind of problems they are dealing with. In my case study of Miroslav Vilhar Primary School I wish to present our approach to health promotion in our workspace and its expected results.
• Ključne besede: učitelji, telesno in duševno zdravje, promocija zdravja, delovno mesto

Vloga Vodstva pri Promociji Zdravja Zaposlenih v Vzgojno Izobraževalnih Ustanovah

• Avtorji: JURGEC Natalija
  • JURGEC Natalija: Šolski center Ptuj, Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, Slovenija
• Knjiga: PZ2026 — str. 404
• Vir: SRC-2026-10-06-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Zdravje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pomembno vpliva na kakovost pedagoškega dela in dolgoročno vzdržnost izobraževalnega sistema. Delo v šolah in vrtcih je zahtevno ter od zaposlenih zahteva visoko stopnjo odgovornosti, strokovnosti, empatije in psihične zbranosti, kar lahko vodi do povečanega stresa in tveganja za izgorelost. Pomembno vlogo pri oblikovanju zdravega in podpornega delovnega okolja ima vodstvo ustanove. Promocija zdravja na delovnem mestu zato ne sme biti obravnavana kot obrobna dejavnost, temveč kot sestavni del organizacijske kulture in vodenja. Namen prispevka je predstaviti pomen vloge vodstva pri spodbujanju zdravja zaposlenih ter izpostaviti izzive in možnosti za sistematično uvajanje promocije zdravja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Prispevek temelji na empirični raziskavi med zaposlenimi, ki prikazuje njihovo zaznavanje obstoječih praks in potreb na tem področju. Rezultati kažejo, da zaposleni prepoznavajo pomen podpore vodstva, hkrati pa izražajo potrebo po bolj načrtnih in sistematičnih ukrepih za preprečevanje stresa in izgorelosti.
• Abstract (EN): Employee health in educational institutions significantly affects the quality of pedagogical work and the long-term sustainability of the education system. Work in schools and kindergartens is demanding and requires employees to demonstrate a high level of responsibility, professional competence, empathy, and psychological concentration, which may lead to increased stress and a higher risk of burnout. The leadership of an institution plays an important role in creating a healthy and supportive working environment. Therefore, workplace health promotion should not be regarded as a marginal activity but rather as an integral part of organizational culture and leadership. The aim of this paper is to present the importance of leadership in promoting employee health and to highlight the challenges and opportunities for the systematic implementation of workplace health promotion in educational institutions. The paper is based on an empirical study conducted among employees, which examines their perceptions of existing practices and needs in this field. The results show that employees recognize the importance of leadership support, while also expressing the need for more planned and systematic measures to prevent stress and burnout.
• Key words (EN): zdravje zaposlenih, promocija zdravja na delovnem mestu, vzgojno-izobraževalne ustanove, vodstvo, stres

Vloga vrtca pri oblikovanju pozitivne samopodobe otrok s posebnimi potrebami

• Avtorji: ZADRAVEC Anita
  • ZADRAVEC Anita: OŠ Gustava Šiliha Maribor, izvajalka DSP v Mariborskih vrtcih
• Knjiga: VVZ2019 — str. 13
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku najprej opisujem razvoj otrokove samopodobe v predšolskem obdobju in poudarim pomen oblikovanja pozitivne samopodobe, ker bo to posledično imelo vpliv na otrokovo udejstvovanje v njegovem okolju. Predstavim ključna področja samopodobe in osvetlim odnos med njimi. Zastavim si tudi vprašanje, kako je z oblikovanjem samopodobe pri otrocih s posebnimi potrebami. Strokovnjaki menijo, da oblikovanje samopodobe poteka pri otrocih s posebnimi potrebami na enak način kot pri njihovih vrstnikih. Dejstvo pa je, da so ti otroci zaradi v nadaljevanju opisanih posebnosti pri oblikovanju lastne samopodobe pogosto manj uspešni od vrstnikov. Zato pozornost namenjam vlogi pedagoških delavcev pri oblikovanju pozitivne samopodobe otrok s posebnimi potrebami, saj ti v vrtcih preživijo velik del svojega časa. Zadnji del mojega prispevka je namenjen spodbudi pedagoških delavcev v vrtcih, da bodo v svoje delo vključevali različne možnosti za spodbujanje pozitivne samopodobe.
• Ključne besede: predšolski otroci, otroci s posebnimi potrebami, samopodoba, igra, inkluzija

Vloga Vzgojitelja pri Nemirnem Otroku v Skrbi za Boljši Socialno Emocionalni Razvoj

• Avtorji: VESIĆ Svetlana
  • VESIĆ Svetlana: vrtec Jelka, Ljubljana
• Knjiga: PZOM2021 — str. 126
• Vir: SRC-2026-10-05-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Nemirni otroci zaradi odzivnih, vedenjskih in učnih posebnosti predstavljajo izziv tako za starše kot tudi za pedagoške delavce. Odnos vzgojitelja do nemirnega otroka je zagotovo pomemben. S tem, ko vzgojitelj z učinkovitimi spodbudami, strpnostjo in prilagoditvami otroku pomaga k uspešnejšemu sobivanju z okolico, ključno vpliva na kvaliteto čustvenega in socialnega razvoja. Načrt pomoči otroku gradi na razvijanju močnih področij in na podpori pozitivnega vedenja. V tem procesu tudi vodi in spodbuja starše, ko se soočajo s fazami sprejemanja otrokovih težav v razvoju. Timsko delo je edini pristop, ki omogoča učinkovite rezultate.
• Ključne besede: nemiren otrok, vloga vzgojitelja, podpora pozitivnega vedenja, timsko delo

Vloga Vzgojitelja pri Ohranjanju Psihofizičnega Zdravja Otrok

• Avtorji: REMŠKAR Klaudija
  • REMŠKAR Klaudija: Vrtec Najdihojca Ljubljana
• Knjiga: PZOM2021 — str. 232
• Vir: SRC-2026-10-05-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Vzgojitelj z izvajanjem dejavnosti, ki sledijo ciljem in načelom Kurikuluma, spodbuja otroke k skrbi za zdravje in jih navaja na zdrav način življenja. V prispevku želim prikazati, kako sva s sodelavko, v prvem valu epidemije koronavirusa, skrbeli za psihofizični razvoj otrok, starih od dveh do treh let. Sprva je to delo potekalo na daljavo, nato pa v skupini, ob ponovnem odprtju vrtcev.
• Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, otroci, koronavirus, psihofizično zdravje otrok

Vloga vzgojitelja pri razvijanju spoštljivega odnosa do kruha

• Naslov (EN): The role of the educator in developing a respectful attitude towards bread
• Avtorji: BRCAR Janja
  • BRCAR Janja: OŠ Mokronog, Vrtec Mokronožci, Slovenija
• Knjiga: VVZ2024 — str. 111
• Vir: SRC-2026-09-30-021
• Jezik: sl
• Povzetek: Pomen izvajanja projekta Tradicionalnega slovenskega zajtrka je ozaveščanje otrok o pomenu zdravega načina življenja, zajtrka v okviru prehranjevalnih navad in o pomenu prednosti lokalno pridelanih živil slovenskega izvora. V tem šolskem letu je potekal pod sloganom Kruh za zajtrk – super dan! Naš vrtec Mokronožci vsakoletno izvaja dejavnosti v sklopu tega projekta. Izhodišče za naš projekt OD ZRNA DO KRUHA so dolgoletne izkušnje dela v vrtcu, na podlagi katerih opažam, da otroci pogosto nespoštljivo ravnajo s kruhom, ostanki kruha pa so največkrat zavrženi med odpadke, zato se mi je zdelo smiselno, da otrokom približam vrednost kruha. V sodelovanju z lokalno skupnostjo in povezovanjem različnih kurikularnih področij sem oblikovala različne dejavnosti, s katerimi sem otrokom v starosti od 2 do 4 leta omogočila bogato, čutno - raziskovalno okolje. Otroci so spoznavali različne vrste žit ter opazovali njihovo predelavo. Vsa nova znanja so prenesli v igro vlog. S pomočjo različnih didaktičnih pripomočkov so krepili svoje čute in razvijali finomotorične spretnosti. Preko različnih slikanic smo bogatili besedišče in spodbujali pripovedovanje otrok. Povezali smo se z lokalno skupnostjo in lokalnimi pridelovalci. Nova spoznanja smo obeležili z vrtčevsko prireditvijo Tradicionalnega slovenskega zajtrka, na kateri smo se predstavili s kratkim kulturnim programom. Pomen sodelovanja in medsebojne povezanosti smo s pomočjo participacije otrok poudarili v radijski igri Prijatelji, kjer so otroci krepili ustvarjalnost in domišljijo. Verjamem, da s tovrstnimi izkušnjami že v vrtcu gradimo temelje ozaveščanja otrok o zdravem načinu življenja ter pomena lokalno pridelane hrane, s poudarkom predvsem na skrbnem ravnanju s hrano. Otroci so v projektu okrepili spoštljiv odnos do hrane, ozavestili pomen skupnih vrednot, medsebojnega povezovanja generacij in prenašanje tradicije na mlajše rodove.
• Abstract (EN): The importance of implementing the Traditional Slovenian Breakfast project is to raise children’s awareness of the importance of a healthy lifestyle, breakfast in the context of eating habits and the importance of the advantages of locally produced foods of Slovenian origin. In this school year, it was held under the slogan Bread for breakfast - a great day! Our Kindergarten Mokronozci carries out activities as part of this project every year. The starting point for our project FROM GRAIN TO BREAD is many years of experience working in a kindergarten, based on which I noticed that children often treat bread with disrespect, and leftover bread is most often thrown away as garbage, so I thought it would make sense to bring the value of bread closer to children. In cooperation with the local community and connecting various curricular areas, I designed various activities that enabled children aged 2 to 4 years to have a rich, sensory - research environment. The children learned about different types of cereals and observed their processing. All new knowledge was transferred to a role-playing game. With the help of various didactic aids, they strengthened their senses and developed fine motor skills. Through various picture books, we enriched the vocabulary and encouraged the children’s storytelling. We connected with the local community and local growers. We celebrated our new knowledge with the kindergarten event Traditional Slovenian breakfast, at which we presented ourselves with a short cultural program. With the help of children’s participation, we emphasized the importance of cooperation and mutual connection in the radio game Friends, where children strengthened their creativity and imagination. I believe that with these kinds of experiences, already in kindergarten, we build the foundations of raising children’s awareness of a healthy lifestyle and the importance of locally produced food, with an emphasis on careful handling of food. In the project, the children strengthened their respectful attitude towards food, made them aware of the importance of shared values, the mutual connection of generations and the transmission of traditions to younger generations.
• Ključne besede: kruh, spoštovanje
• Key words (EN): bread, respect

Vloga vzgojiteljev pri prepoznavanju in usmerjanju predšolskega otroka s posebnimi potrebami

• Naslov (EN): The educators role in the identification and guidance of pre-school children with special needs
• Avtorji: ŠUŠTAR Teja
  • ŠUŠTAR Teja: Vrtec Litija, Slovenija
• Knjiga: VVZ2024 — str. 8
• Vir: SRC-2026-09-30-021
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku bom predstavila vlogo vzgojitelja pri prepoznavanju in usmerjanju predšolskega otroka s posebnimi potrebami. V ospredju bo vloga vzgojitelja pri zaznavanju motečega vedenja otrok in otrok, ki so neopazni, a hkrati kažejo primankljaje na socialnem, čustvenem ali kognitivno - spoznavnem področju. Poleg vzgojiteljeve vloge bom predstavila tudi vlogo svetovalne službe pri postopku usmerjanja in nudenja pomoči vzgojitelju ter komunikacijo s starši, ki je ključnega pomena za napredek in razvoj otroka. Predstavila bom, na kakšen način se kot vzgojiteljica v rednem oddelku soočam s prepoznavanjem otroka s posebnimi potrebami, kako pogosto se pri svojem delu se srečujem s takšnimi otroki ter ali se kot vzgojiteljica čutim dovolj kompetentno za takšno delo. Predstavila bom, na kakšen način podajam informacije o otroku staršem.
• Abstract (EN): In this paper, I will present the role of the educator in identifying and guiding a preschool child with special needs. The focus will be on the role of the educator in detecting disruptive behaviour in children and children who are invisible, but at the same time show difficulties in social, emotional or cognitive areas. In addition to the educator’s role, I will also present the role of the advisory service in the guidance and support process for the educator, as well as communication with parents, which is crucial for the progress and development of the child. I will present how I, as a teacher in a mainstream classroom, am confronted with the identification of a child with special needs, how often I encounter such children in my work and whether I feel competent enough as a teacher to do such work. I will present how I give information about the child to the parents.
• Ključne besede: predšolski otroci, vloga vzgojitelja, otroci s posebnimi potrebami, svetovalna služba, zgodnja obravnava otrok
• Key words (EN): pre-school children, educator role, pre-school children with special needs, advisory service

Vloga vzgojiteljice pri razvoju otrokove osebnosti

• Avtorji: FRIDRIH Andreja
  • FRIDRIH Andreja: OŠ Janka Glazerja, vrtec Ruše
• Knjiga: VVZ2019 — str. 21
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Oblikovanje osebnostnih lastnosti otroka je predvsem naloga staršev, družine. Glede na urnike v sodobnem svetu, kjer otroci, stari od 1 do 6 let, ki so vključeni v vrtec, preživijo tam večino budnega (aktivnega) časa, pa se skrb za oblikovanje otrokove osebnosti vsaj deloma prenese na vzgojitelje. Kako lahko vzgojitelj/ ica v vrtcu ravna in vpliva na skupino in posameznike, da bodo ti postali samostojni, samozavestni, odgovorni, spoštljivi, empatični, razsodni … in zadovoljni ljudje?
• Ključne besede: Osebnost, samozaupanje, odnos, empatija, vrednote

Vloga čustvene inteligentnosti pri preprečevanju socialne izolacije nadarjenih učencev

• Avtorji: VELUŠČEK Lovro
  • VELUŠČEK Lovro: Šolski center Postojna, Slovenija
• Knjiga: TE2025 — str. 55
• Vir: SRC-2026-10-04-007
• Jezik: sl
• Povzetek: Članek preučuje vlogo čustvene inteligence pri preprečevanju socialne izolacije med nadarjenimi učenci v srednješolskem izobraževanju. Čeprav so za nadarjene mladostnike pogosto značilne napredne intelektualne sposobnosti, mnogi doživljajo čustveno občutljivost, perfekcionizem in socialno umik. Ta študija se osredotoča na to, kako čustvena inteligenca (EI) prispeva k izboljšanju empatije, samoregulaci je in komunikacije ter kako te veščine pomagajo nadarjenim učencem pri socialnem in čustvenem prilagajanju v šolskem okolju. Teoretični del opredeljuje ključne dimenzije EI – samozavedanje, samoregulacijo, motivacijo, empatijo in socialne veščine – in pojasnjuje njihovo povezavo s socialnim delovanjem. Obravnava tudi čustvene in psihološke lastnosti nadarjenih učencev, kot so pretirana razdražljivost, perfekcion izem in občutek drugačnosti od vrstnikov. Ti dejavniki lahko vodijo do stresa, tesnobe ali socialne izol acije, če se v izobraževalnem procesu ne obravnavajo ustrezno. Empirična raziskava je bila izvedena med desetimi nadarjenimi učenci, starimi od 16 do 18 let, iz Šolskega centra Postojna. Strukturiran vprašalnik s 25 trditvami je meril čustveno zavedanje, empatijo, komunikacijo in socialno zadovoljstvo na petsto penjski Likertovi lestvici. Rezultati kažejo na močno povezavo med čustveno inteligenco in socialno vključenostjo: učenci z višjimi rezultati čustvene inteligence so poročali o boljših socialnih odnosih, višji samozavesti in manj občutkih osamljenosti. Študija ugotavlja, da je čustvena inteligenca zaščitni dejavnik, ki podpira čustveno dobro počutje in socialno integracijo nadarjenih mladostnikov. Ugotovitve poudarjajo pomen vključevanja socialno-čustvenega učenja (SEL) v izobraževanje nadarjenih za spodbujanje empatije, samoregulacije in sodelovanja. Učitelji in šolski svetovalci imajo osrednjo vlogo pri prepoznavanju in negovanju čustvenih veščin, s čimer preprečujejo izolacijo in spodbujajo celosten razvoj nadarjenih učencev. razširjene analize potrjuje, da je čustvena inteligentnost ena ključnih dimenzij osebnostnega razvoja nadarjenih dijakov. Čeprav jo pogosto zanemarjamo v učnih programih, je prav ta tista, ki jim omogoča notranjo stabilnost, ustvarjalnost in dolgoročno zadovoljst vo. Šole, ki prepoznajo pomen čustvene inteligentnosti, vlagajo v prihodnost – v generacijo mladih, ki bo sposobna sodelovati, razumeti in voditi z empatijo. Raziskava potrjuje, da je čustvena inteligentnost eden najpomembnejših dejavnikov pri preprečevanju socialne izolacije nadarjenih dijakov. Šola ima odločilno vlogo pri spodbujanju čustvenega razvoja. Sistematično vključevanje programov ČI v učni proces prispeva k boljšim odnosom, večji motivaciji in osebnostni rasti nadarjenih dijakov. Čustvena inteligentnost je temelj uravnoteženega osebnostnega razvoja in uspešnega vključevanja v družbo.
• Abstract (EN): The paper examines the role of emotional intelligence in preventing social isolation among gifted students in secondary education. Although gifted adolescents are often characterized by advanced intellectual abilities, many experience emotional sensitivity, perfectionism, and social withdrawal. This study focuses on how emotional intelligence (EI) contributes to improving empathy, self-regulation, and communication, and how these skills help gifted students adapt socially and emotionally in the school environment. The theoretical section defines the core dimensions of EI—self-awareness, self-regulation, motivation, empathy, and social skills—and explains their connection to social functioning. It also discusses the emotional and psychological traits of gifted students, such as overexcitability, perfectionism, and the feeling of being different from peers. These factors can lead to stress, anxiety, or social isolation if not properly addressed in the educational process. The empirical research was conducted among ten gifted students aged 16 to 18 from the Šolski center Postojna. Astructured questionnaire with 25 statements measured emotional awareness, empathy, communication, and social satisfaction on a five-point Likert scale. The results reveal a strong correlation between emotional intelligence and social inclusion: students with higher EI scores reported better social relationships, higher self-confidence, and fewer feelings of loneliness. The study concludes that emotional intelligence is a protective factor that supports the emotional well-being and social integration of gifted adolescents. The findings emphasize the importance of integrating social-emotional learning (SEL) into gifted education to encourage empathy, self-regulation, and cooperation. Teachers and school counselors play a central role in recognizing and nurturing emotional skills, thus preventing isolation and promoting holistic development among gifted students.
• Ključne besede: čustvena inteligenca, nadarjeni učenci, socialna prilagoditev, empatija, socialna izolacija, socialno-čustveno učenje, vključenost

Vloga šole in učitelja pri vzgajanju bralcev

• Avtorji: ŠTEFANEC Nina
  • ŠTEFANEC Nina: OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana
• Knjiga: OPB2020 — str. 149
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: Veliko je govora o nizki stopnji bralne pismenosti, o branju s slabim razumevanjem in o tem, da otroci ne berejo radi, da ne posegajo po knjigah. Kar kaže, da se moramo v šoli bolj zavestno posvetiti aktivnostim, ki bodo pripomogle k izboljšanju stanja na tem področju. Spodbuditi moramo starše, ki imajo velik vpliv na vzgajanje bodočih bralcev in jim pokazati, kako pomembno je domače branje knjig za otroke in njihov odnos ter njihov uspeh v življenju. V nadaljevanju bom predstavila svoje delo v šoli, v oddelku podaljšanega bivanja 2. razreda in kako na šoli s skupnimi močmi vzgajamo mlade bralce in dvigujemo njihovo bralno pismenost.
• Ključne besede: branje, bralna pismenost, spodbujanje branja, družinsko branje, težave pri branju, bralni kotiček, bralni dnevnik

Vloga Šolske Svetovalne Službe pri Delu z Nadarjenimi Učenci

• Avtorji: RAJŠP Monika
  • RAJŠP Monika: Center za sluh in govor Maribor, Slovenija
• Knjiga: OPB2022 — str. 161
• Vir: SRC-2026-10-06-027
• Jezik: sl
• Povzetek: Vsak otrok ima pravico do optimalnega napredka, do uresničitve svojih želja, potreb in interesov. Le ob sodelovanju vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa je otroku omogočen celostni razvoj. Delo šolskega svetovalnega delavca obsega delo z učenci (preventivna dejavnost, intervencija), učitelji, starši, z vodstvom in zunanjimi ustanovami. Ker so šolski svetovalni delavci pogosto (pre)obremenjeni, le malo časa in energije ostane za učence, ki so nadarjeni in jim je prav tako pomembno in potrebno posvečati pozornost, saj so, kljub vsemu, tudi oni v domeni šolskih svetovalnih delavcev.
• Abstract (EN): Every child has the right to optimal and steady progress, to realize their desires, needs and their interests. Only with the cooperation of all participants in the educational process, child can achieve a comprehensive development. The work of the school counselor includes work with students (preventive activity, intervention), teachers, parents, management and external institutions. Because school counselors are often (over) burdened, there is little time and energy left for gifted students and it is equally important and necessary to pay attention to them, because, after all, they are also in the domain of school counselors.
• Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec

Vloga Šolske Svetovalne Službe pri Prepoznavanju in Preprečevanju Medvrstniškega Nasilja

• Avtorji: ŠTUKL Amadeja
  • ŠTUKL Amadeja: Srednja šola Slovenska Bistrica, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 60
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Medvrstniško nasilje je eden ključnih izzivov sodobnega šolskega okolja, ki vpliva na dobrobit, duševno zdravje ter akademski uspeh mladostnikov. Članek analizira pojavne oblike in vzroke medvrstniškega nasilja ter podrobno opredeljuje vlogo šolske svetovalne službe v srednjih šolah pri njegovem prepoznavanju, preprečevanju in intervenciji. Predstavljene so učinkovite metode za zgodnje zaznavanje nasilja, različni modeli preventivnih strategij ter pomen interdisciplinarnega sodelovanja s strokovnjaki in družino. Posebna pozornost je namenjena vlogi šolske svetovalne službe pri zgodnjem prepoznavanju nasilja, uporabi anket, opazovanja in sodelovanja z učitelji ter starši. Svetovalni delavci gradijo sisteme zaupanja, razvijajo preventivne programe (npr. socialno-čustveno učenje, mediacija), sodelujejo v interdisciplinarnih timih ter izvajajo sistematično spremljanje šolske klime. Prispevek vključuje tudi analizo izzivov, s katerimi se soočajo svetovalni delavci, ter ponuja konkretna priporočila za izboljšanje prakse. Sistematičen, vključujoč in dolgoročen pristop svetovalne službe se kaže kot temelj uspešnega boja proti medvrstniškemu nasilju.
• Abstract (EN): Peer violence is one of the key challenges of the modern school environment, affecting the wellbeing, mental health, and academic success of adolescents. This article analyzes the manifestations and causes of peer violence and thoroughly defines the role of the school counseling service in secondary schools in recognizing, preventing, and intervening in such cases. It presents effective methods for the early detection of violence, various models of preventive strategies, and the importance of interdisciplinary collaboration with professionals and families. Special attention is given to the role of the school counseling service in the early identification of violence, the use of surveys, observation techniques, and cooperation with teachers and parents. Counselors build trust systems, develop preventive programs (e.g., social-emotional learning, peer mediation), participate in interdisciplinary teams, and systematically monitor the school climate. The contribution also includes an analysis of the challenges faced by school counselors and offers concrete recommendations for improving practice. A systematic, inclusive, and long-term approach by the counseling service proves to be the foundation for successfully combating peer violence.
• Ključne besede: medvrstniško nasilje, preventiva

Vloga Šolskega Knjižničarja pri Spodbujanju Psihofizičnega Zdravja Otrok in Mladostnikov

• Avtorji: KASTELIC Mojca
  • KASTELIC Mojca: OŠ Sostro, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 318
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava vlogo šolskega knjižničarja pri spodbujanju psihofizičnega zdravja otrok in mladostnikov ter izhaja iz predpostavke, da knjižničar poleg informacijske funkcije opravlja tudi pomembno pedagoško in podporno vlogo. Kot strokovnjak za zbiranje, vrednotenje in posredovanje informacij aktivno prispeva h kognitivnemu razvoju učencev, saj jih sistematično uvaja v informacijsko pismenost, kritično mišljenje in samostojno učenje. To uresničuje skozi konkretne dejavnosti, kot so poučevanje iskanja virov v knjižničnem sistemu COBISS, pomoč pri izdelavi seminarskih nalog ter spodbujanje raziskovalnega dela. Prispevek posebej poudarja, da šolski knjižničar pomembno vpliva tudi na socialni in čustveni razvoj učencev. Šolska knjižnica deluje kot varen in vključujoč prostor, kjer učenci razvijajo občutek pripadnosti, samozavesti in kompetentnosti. K temu prispevajo različne dejavnosti, kot so branje za užitek, bralne čajanke, socialne igre, dramatizacije ter medvrstniška pomoč, ki spodbujajo empatijo, sodelovanje in čustveno regulacijo. Na podlagi primerov dobre prakse z OŠ Sostro prispevek prikazuje, kako lahko knjižnica z ustrezno organizacijo prostora ter z načrtnimi dejavnostmi deluje kot podporno okolje za umirjanje, razvijanje pozornosti in krepitev notranjega ravnovesja učencev. Interakcija s knjižničarjem pri tem omogoča razvoj komunikacijskih spretnosti, samostojnosti in pozitivne samopodobe. Prispevek tako utemeljuje, da šolska knjižnica presega tradicionalno vlogo izposoje gradiva ter postaja pomemben dejavnik celostnega razvoja učencev, ki združuje kognitivno, socialno in čustveno dimenzijo učenja.
• Abstract (EN): The paper examines the role of the school librarian in promoting the psychophysical well-being of children and adolescents and is based on the premise that, in addition to their informational function, the librarian also performs an important educational and supportive role. As a specialist in collecting, evaluating, and disseminating information, the librarian actively contributes to students’ cognitive development by systematically introducing them to information literacy, critical thinking, and independent learning. This is achieved through concrete activities such as teaching how to search for sources in the COBISS library system, assisting with the preparation of seminar papers, and encouraging research work. The paper particularly emphasizes that the school librarian also plays a significant role in students’ social and emotional development. The school library functions as a safe and inclusive environment where students develop a sense of belonging, self-confidence, and competence. Various activities contribute to this, such as reading for pleasure, reading tea gatherings, social games, dramatizations, and peer support (e.g., the SOS club), all of which foster empathy, cooperation, and emotional regulation. Based on examples of good practice from OŠ Sostro, the paper demonstrates how the library, through appropriate spatial organization (reading corners, cushions, a calm environment) and planned activities, can function as a supportive setting for relaxation, the development of attention, and the strengthening of students’ inner balance. Interaction with the librarian further enables the development of communication skills, independence, and a positive self-concept. The paper thus argues that the school library goes beyond its traditional role of lending materials and becomes an important factor in the holistic development of students, integrating cognitive, social, and emotional dimensions of learning.
• Ključne besede: šolski knjižničar, informacijska pismenost, bralna pismenost, kognitivni razvoj, socialnočustveni razvoj

Vloga Šolskega Knjižničarja v Času Poučevanja na Daljavo

• Avtorji: JAVORNIK Monika
  • JAVORNIK Monika: OŠ Šmarje pri Jelšah, Slovenija
• Knjiga: DM2022 — str. 140
• Vir: SRC-2026-10-07-012
• Jezik: sl
• Povzetek: V času poučevanja na daljavo, ko se je vzgojno-izobraževalno delo preselilo v spletno okolje, se je morala prilagoditi tudi šolska knjižnica. Knjižničar je pedagoški delavec, ki sodeluje pri načrtovanju ur knjižnično informacijskih znanj, nudi podporo strokovnim delavcem, usposablja učence za uporabo informacijskih virov, upravlja knjižnično zbirko, sodeluje s širšo skupnostjo pri spodbujanju družinskega branja, organizira dejavnosti za izboljšanje bralne pismenosti ter seznanja uporabnike o knjižničnih storitvah. Srečala sem se z izzivi, kako vse te naloge in dejavnosti prenesti v spletno okolje in jih prilagoditi na način, da kljub razdalji dosežejo uporabnike. V nadaljevanju predstavljam konkretne primere delovanja šolske knjižnice na daljavo, ob tem pa pomen prilagodljivosti, ustvarjalnosti in samoiniciativnosti šolskega knjižničarja.
• Abstract (EN): In this article, I present my perspective of the school librarian on distance education when education has shifted to the online environment. The school library had to adapt to the new situation. A librarian is an educational professional who participates in planning library information skills classes, supports other educational professionals, and trains students in using information resources. They also manage the library collection, work with the broader community to promote family reading, organise activities to improve reading literacy and inform users about library services. I have faced challenges in bringing all these tasks and projects into an online environment and adapting them to reach users despite the distance. In the following, I present concrete examples of distance school libraries and the importance of flexibility, creativity and self-initiative of the school librarian.
• Ključne besede: šolska knjižnica, šolski knjižničar, poučevanje na daljavo

Vloga Šolskega Razvojnega Tima pri Osebnostnem Razvoju Učiteljev in Izboljšanju Počutja Zaposlenih (in Posledično Dijakov) na Naši Šoli

• Avtorji: CRNOJA Mateja Legan
  • CRNOJA Mateja Legan: Gimnazija Vič, Slovenija
• Knjiga: PZ2026 — str. 302
• Vir: SRC-2026-10-06-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Šolski razvojni tim ima ključno vlogo pri podpori in spodbujanju osebnostnega ter strokovnega razvoja učiteljev. Sodeluje pri načrtovanju izobraževanj, mentorstvu in uvajanju inovativnih učnih pristopov. Spodbuja refleksijo, izmenjavo dobrih praks in nudi pomoč pri soočanju z izzivi v poučevanju. Z vključevanjem učiteljev v razvojne projekte in timsko delo prispeva k njihovi profesionalni rasti, izboljšanju komunikacijskih veščin ter povečanju motivacije za vseživljenjsko učenje. Tako razvojni tim pomembno vpliva na kakovost poučevanja in splošno dobrobit učiteljskega kolektiva. V članku bomo predstavili in opisali najrazličnejše dejavnosti, ki jih z namenom spodbujanja osebnostnega in strokovnega razvoja ter izboljšanja počutja učiteljev izvajamo na naši gimnaziji. Dobro vzdušje pa ne vpliva le na učitelje, ampak na vse zaposlene in posledično tudi na dijake.
• Abstract (EN): The school improvement team (SIT) plays a key role in supporting and promoting the personal and professional development of teachers. It participates in planning courses, mentoring, and introducing innovative teaching approaches. It encourages reflection, the exchange of good practices, and provides support in addressing challenges in teaching. By involving teachers in development projects and teamwork, it contributes to their professional growth, improves their communication skills, and increases motivation for lifelong learning. In this way, the SIT has a significant impact on the quality of teaching and the overall well-being of the teaching staff. This article will present and describe the various activities carried out at our grammar school with the aim of fostering personal and professional development and improving teachers’ well-being. A positive atmosphere, however, does not affect only teachers, but all employees and, consequently, the students as well.
• Ključne besede: dobro počutje, osebnostni razvoj, profesionalni razvoj

Vloga Šolskih Knjižnic in Sodobne Tehnologije v Podporo Učenju

• Avtorji: REBERNIK David
  • REBERNIK David: Srednja Zdravstvena in kozmetična šola Maribor, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 86
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti šolske knjižnice ne zgolj prostori za izposojo knjig, temveč tudi interaktivni učni centri. V prihodnosti bodo knjižnice morale biti še bolj osredotočene na razvijanje informacijskih veščin, kritičnega mišljenja in digitalne pismenosti. Posebno in veliko pozornost bi morali nameniti varnosti uporabe, problematiki nadzora umetne inteligence in seznanjanju o vseh možnih tveganjih in pasteh, ki jih ta za človeštvo prinaša. Zadnja leta lahko opazimo nov zagon UI in njen vpliv na družbo, ki je vedno večji. V izobraževanju lahko sodobni digitalni algoritmi: personalizirajo učenje, izvajajo pomoč v inteligentnih tutorskih sistemih, pomagajo učiteljem pri izboljšavah učnih ur, analizirajo in povzemajo velike količine podatkov itd. V prispevku sem opisal različne možnosti uporabe sodobnih tehnologij v šolski knjižnici in na kratko predstavil raziskavo, ki sem jo naredil z dijaki prvih letnikov pri bibliotekarski uri. Predstavil sem primer dobre prakse, ki lahko pri učencih doprinese nova znanja s področja sodobnih tehnologij, ter potencialno pomoč teh tehnologij pri učenju tujega jezika (prevajanje besed s pomočjo e-bralnika). Ugotovil sem, da so učenci slabo seznanjeni z novostmi na tem področju.
• Abstract (EN): In the future, we can expect school libraries to be not just places to borrow books, but also interactive learning centres. In the future, libraries will need to focus even more on developing information skills, critical thinking and digital literacy. Particular and significant attention should be paid to the safety of use, the issue of controlling artificial intelligence and raising awareness of all the potential risks and pitfalls it poses for humanity. In recent years, we have seen a new impetus for AI and its growing impact on society. In education, modern digital algorithms can: personalise learning, provide assistance in intelligent tutoring systems, help teachers to improve lessons, analyse and summarise large amounts of data, etc. In this paper I describe the different ways in which modern technologies can be used in the school library and briefly present a study I did with first year students in a library lesson. I presented an example of a good practice that can provide students with new knowledge in the field of modern technologies, and the potential help of these technologies in learning a foreign language (translation of words with the help of an e-reader). I found that students are poorly informed about new developments in this field.
• Ključne besede: izobraževanje, umetna inteligenca, prihodnost poučevanja, sodobne tehnologije, samostojno učenje

Vloga, Pomen in Uporaba Lutke pri Poučevanju na Daljavo na Razredni Stopnji v Osnovni Šoli

• Avtorji: KLANČIŠAR Jasna
  • KLANČIŠAR Jasna: Osnovna šola Janka Kersnika Brdo, Lukovica
• Knjiga: EPID2021 — str. 61
• Vir: SRC-2026-10-07-017
• Jezik: sl
• Povzetek: Tako pomlad kot tudi jesen v letu 2020 in skoraj celotno obdobje zime v letošnjem letu 2021 je bilo bistveno drugačno od prejšnjih šolskih let, saj je dobršen del šolanja potekal na daljavo. Čas, v katerem smo se znašli, je v novonastalih, nepredvidljivih, vsakotedensko spreminjajočih se razmerah za vse deležnike – učence, starše in učitelje – postal prav poseben, težaven in zahteven izziv. Državna karantena je ogrozila normalno delovanje učnega procesa in pomenila zaprtje vseh šol v državi oziroma jih začasno spremenila v virtualne institucije ter prinesla negotove čase in neustaljene prakse učenja, ki naj bi bile najboljše in optimalne v danih epidemioloških razmerah. Epidemija novega koronavirusa, zaradi katere so šolske učilnice postale in ostale prazne, je postala nov vsakdan in realnost, ki nam je zadala nalogo, kako učencem narediti prijazno virtualno šolo, nadgradila in prinesla nove in drugačne oblike, metode dela in poučevanja na daljavo v šolskih spletnih učilnicah, ki smo jih mnogi pred tem le okvirno poznali. Tako imenovano hibridno oziroma (e)izobraževanje je od učitelja zahtevalo neprimerno več dela, ustvarjalnosti, angažmaja, ne samo pri izvedbi in realizaciji poučevanja, temveč tudi pri iskanju, seznanjanju z najprimernejšimi in dosegljivimi računalniškimi programi in podpornimi IKT-orodji, razumevanju specifik virtualnih učilnic ter multimedijskih in interaktivnih izobraževalnih vsebin, njihove funkcionalnosti ter pri načrtovanju, nadgrajevanju znanja in učnih ur, iskanju informacij, priporočil, usmeritev, možnosti ter odgovorov na nešteta nova vprašanja in dileme. Opravljanja svojih delovnih nalog smo se strokovni delavci lotili z vso resnostjo, odgovornostjo in zavzetostjo, dosegali smo vzpone in padce ter se privajali na nekatere specifike virtualnih platform in nov način šolanja, ki je (uvodoma) povzročal mnogo zmede, zagat in preglavic. Ker v novem načinu dela nismo mogli uporabljati standardnih učnih orodij, smo učitelji postali pravi razvijalci obstoječih (standardiziranih, specifičnih in zahtevanih) vsebin, da bi že v začetni fazi ponudili učencem najboljši način, preko katerega bodo prišli do želenih znanj, pri tem pa ohranili pozitivno naravnanost, senzibilnost in pedagoški optimizem.
• Abstract (EN): The spring and autumn of 2020 as well as the majority of winter 2021 represented a significant departure compared to previous years as schooling was mostly performed remotely. We found ourselves in unprecedented times with conditions that were changing on a weekly basis. This represented a challenge for all of the parties involved - pupils, parents and teachers alike. A national lockdown had hampered the normal education process and the closure of all schools nationwide and temporarily turned them into virtual institutions, at the same time requiring them to adapt to new forms of teaching that ought to be as optimal as possible in the given epidemiological conditions. The novel coronavirus pandemic has made empty classrooms the new reality, forcing us to tackle the challenge of making virtual schools pupil-friendly and brought new, different and upgraded methods of remote work and distance education via virtual classrooms. The so-called hybrid education or e-learning demanded much more work, creativity and active engagement from teachers not only in the area of teaching itself but also due to the necessity of searching for the best possible and most accessible computer software and supporting IT tools as well as the necessity of educating themselves about the specifics of virtual classroom software, educational multimedia content and interactive content. This required additional planning, investing into new knowledge, updating existing lessons, seeking information, recommendations, guidelines and solutions to countless new answers and dilemmas. As educators we fully committed ourselves to our work and through ups and downs we have been growing accustomed to specifics of virtual platforms and the new way of teaching which initially caused much confusion and many a headache. Due to the fact that we had to abandon standard teaching methods, we have ourselves become creators and developers of content with the goal of providing pupils with best ways of obtaining the desired knowledge, all the while trying to maintain a positive outlook, sensibility and optimism throughout the pedagogical process.
• Ključne besede: lutka, učenec, osnovna šola, dejavnosti

Vnašanje elementov pomoči z umetnostjo pri delu z nadarjenimi otroki

• Avtorji: AVSENIK HANSON Kelly
  • AVSENIK HANSON Kelly: Osnovna šola Naklo, OE Vrtec Jelka Duplje, Slovenija
• Knjiga: VVZ2022 — str. 91
• Vir: SRC-2026-09-30-019
• Jezik: hr
• Povzetek: Nadarjeni otroci so posebna skupina in jih zato tudi uvrščamo med otroke s posebnimi potrebami. Potrebno jim je prilagoditi delo, kar opredeljujejo tudi Otrokove pravice v Evropi. Strokovnjaki so enotni in zagovarjajo prilagoditev učnega programa, kateri bo ustrezal otroku in nagovarjal različne potrebe in interese (Bezić, 2012 v Kukanja Gabrijelčič, Gorela, 2018). V članku se bom osredotočala na teoretična spoznanja o nadarjenih otrocih ter posebej opisala njihove značilnosti in sposobnosti, katere so pomembne pri prepoznavanju nadarjenosti. Na podlagi teh lastnosti bo oblikovana dejavnost oziroma delavnica, z upoštevanjem faz terapevtskega procesa (Kariž, 2010) v katerega so vključeni vsi umetniški elementi, kateri se uporabljajo pri pomoči z umetnostjo. Ključni element delavnice je kreativnost na vseh ravneh; domišljija, kreativno pisanje, ples, gib, likovno ustvarjanje, glasba in drama. Elementi omogočajo razvoj kognitivnih, emocionalnih, socialnih, motivacijskih, kreativnih, duševnih področij, katere se prilagodijo posamezniku. Zasnovana dejavnost je evalvirana na podlagi izvedbe, kar je povzeto v ugotovitvah.
• Abstract (EN): Gifted children are a special group of children, classifies as children with special needs. Therefore pedagogs need to adapt their work, which is also defined by Children rights in Europe. Experts are united and advocate the adaptation of the curriculum to suit the child and address their different needs and interests (Bezić, 2012 in Kukanja Gabrijelčič, Gorela, 2018). In this article, I will focus on the theoretical knowledge about gifted children and specifically describe their characteristics and abilities that are important in the process of recognizing gifted children. Based on these characteristics, an activity/workshop will be designed, taking into account the phases of the therapeutic process of art therapists (Kariž, 2010). A key element of the workshop is creativity at all levels; imagination, creative writing, dance, movement, artistic creation, music and drama, which enables the development of cognitive, emotional, social, motivational, creative, mental areas and adaptation to the individual. The activity will be preformed as planned. At the end of this aricle I will evaluate the activity/workshop and summarize the findings.
• Ključne besede: nadarjeni otroci, pomoč z umetnostjo, kreativnost
• Key words (EN): gifted children, arts therapy, creativity

Voda – Naš Zaklad

• Avtorji: GUŠTIN Janja Štefanič
  • GUŠTIN Janja Štefanič: Osnovna šola Metlika
• Knjiga: PZOM2020 — str. 224
• Vir: SRC-2026-10-05-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Osnovni namen prispevka je predstavitev naravoslovnega dneva z naslovom Vodna oskrba mesta, ki ga izvajamo na šoli. V prispevku je predstavljen naravoslovni dan kot eden od dnevov dejavnosti, ki ga izvajamo pri pouku. Prikazana je predvsem pestrost metod in oblik dela, saj z njihovo pomočjo v enem dopoldnevu naredimo medpredmetno povezavo slovenščine, matematike, naravoslovja, športa, likovne umetnosti in ostalih učnih predmetov. Pri tem pa se učenci ne zavedajo, da v bistvu poteka pouk vseh zgoraj naštetih učnih predmetov. Cilj našega naravoslovnega dne je, da otroci uzavestijo pomen čiste, pitne vode v naravi, za katero moramo skrbeti.
• Ključne besede: dejavnosti, medpredmetno povezovanje, naravoslovni dan

Vodenje in Spremljanje Učenca z Avtizmom v Programu Redne Oš – Primer Dobre Prakse

• Avtorji: VRABEC Martina
  • VRABEC Martina: Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice, Slovenija
• Knjiga: IP2023 — str. 301
• Vir: SRC-2026-10-07-001
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku so predstavljene metode in oblike dela, ki so bile uporabljene pri vsakodnevnem delu z učencem z avtizmom. Prikazane so prilagoditve učnega procesa in učnih gradiv, da so uporabna za učenca z avtizmom. Predstavljen je pomen pedagoškega trikotnika, ki se v takšnem primeru razširi v štirikotnik, ko je v sodelovanje intenzivno vpet tudi spremljevalec učenca z avtizmom. Izpostavljen je izjemen pomen timskega dela in sprotno vsakodnevno prenašanje informacij med vsemi deležniki, aktivno sodelovanje s starši učenca in pomen zunanjih strokovnih sodelavcev. Takšen učenec za ustrezno napredovanje potrebuje celosten pristop. Poleg podpore pri usvajanju učnih vsebin in pridobivanju znanja in veščin potrebuje intenzivno podporo, vodenje, usmerjanje in spodbudo na področju razvoja socialnih in komunikacijskih veščin, kar razvijam z metodo IPG (Integrated Play Group). Metoda je uveljavljena in prepoznana kot izjemno uspešna pri delu z otroki z avtizmom.
• Abstract (EN): The paper presents the methods and forms of work that have been used in daily work with a student with autism. Adjustments to the learning process and learning materials are shown to be useful for students with autism. The importance of the pedagogical triangle is presented, which in such a case extends into the quadrilateral, when the assistant of a student with autism is intensively attached to the collaboration. It highlights the importance of teamwork and the ongoing daily transmission of information between all stakeholders, active cooperation with the parents of the pupil and the importance of external professional staff. Such a pupil needs an integrated approach to make a proper progression. In addition to supporting the acquisition of learning content and the acquisition of knowledge and skills, he or she needs intensive support, guidance and encouragement in the field of social and communication skills development, which I develop through the Integrated Play Group (IPG) method. The method is established and recognized as extremely successful in working with children with autism.
• Key words (EN): avtizem, metode in oblike dela, pedagoški trikotnik

Vodenje Oddelka z Elementi Pozitivne Discipline

• Avtorji: PETAČ Dominika
  • PETAČ Dominika: OŠ Dobrova, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 37
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Razredništvo v sodobnem sistemu vzgoje in izobraževanja je zahtevna, a vsekakor izjemno pomembna naloga. Za uspešno vodenje oddelka je potrebno vzpostaviti stik z učenci in odkriti vzgojni pristop, ki deluje, hkrati pa razvija občutek pripadnosti, pomembnosti, medsebojne povezanosti. Skozi aktivnosti, ki jih za oddelek pripravi in izvaja razrednik, tudi on sam odkriva nova znanja in veščine, ki jih lahko s pridom uporablja v komunikaciji z učenci, starši, sodelavci. Ko se skupaj z oddelkom na pot spremembe poda razrednik, gre skozi proces osebne rasti tudi sam. V članku predstavljam vodenje oddelka z elementi pozitivne discipline, teoretično ozadje le-te in primere aktivnosti, ki pri učencih spodbujajo medsebojno sodelovanje, poslušanje, spoznavanje, sprejemanje, spoštljivo komuniciranje in konstruktivno reševanje konfliktov. Intenzivno delo z oddelkom je potekalo preko celotnega šolskega leta, vsi učenci pa so na področju medsebojnih odnosov in veščin komuniciranja napredovali, kar se je kazalo v spodbudnejši razredni klimi, zmanjšanju pogostosti čustvenih in vedenjskih izbruhov, večji pripravljenosti za delo in sodelovanje.
• Abstract (EN): In the face of current situation between contemporary education system and today’s society the role of being a classroom teacher is becoming more and more challenging and demanding, but remains the most important one. Being a successful classroom teacher demands the ability to establish contact with pupils and to discover an educational approach that works, while at the same time developing a sense of belonging, importance, and mutual connection. Classroom teacher is forced to learn and adapt new approaches and through this learning process he or she discovers new knowledge and skills. When the class teacher embarks on the path of change together with the class, he also goes through a process of personal growth. In the article, running a classroom is presented through incorporation of elements of positive discipline, its theoretical background, and examples on how to successfully activate pupils to participate in class activities that encourage mutual cooperation, listening, getting to know each other, acceptance, respectful communication, and constructive conflict resolution. Hard work within the classroom took place throughout the school year, and all pupils made progress in the area of interpersonal relationships and communication skills, which resulted in continuous positive development of relations within the class and at the same time in a decrease of the frequency of emotional as well as physical outbursts.
• Ključne besede: pozitivna disciplina, medsebojni odnosi, spoštljiva komunikacija, socialne veščine

Vodenje Oddelka, Vsakodnevni Izziv

• Avtorji: MALNAR Petra Sedminek
• Knjiga: DM2019 — str. 73
• Vir: SRC-2026-10-07-010
• Jezik: hr
• Povzetek: Učitelj se pri svojem delu vsakodnevno sooča z izzivi kakovostnega vodenja oddelka. Učitelj razrednik ima pri oblikovanju dobrega oddelčnega vzdušja veliko vlogo. Učenci sodobnega časa so svojevrsten izziv za učitelja. Vzgoja in izobraževanje otrok se spreminjata. Učitelj mora biti okrepljen s strokovnimi spretnostmi, kako učenca motivirati, pripraviti za delo, voditi in usmerjati skozi učni proces, s sodobnimi načini dela. Veliko otrok prihaja v šolo brez postavljenega sistema vrednot oziroma je ta zelo drugačen od piramide vrednot učitelja. Učitelj predstavlja učencem zgled na različnih področjih delovanja in razvoja zrele osebnosti.
• Ključne besede: vodenje, razrednik, oddelčna skupnost, izzivi, odnosi

Vodenje Razreda na Daljavo

• Avtorji: ZAJC Ema
  • ZAJC Ema: JVIZ OŠ Dobrepolje, Slovenija
• Knjiga: EPID2022 — str. 54
• Vir: SRC-2026-10-07-018
• Jezik: sl
• Povzetek: Čas epidemije je v globoko zarezal v naš način življenja, dela, medsebojne odnose in načine komunikacije. Vplival je tudi na vlogo razrednika. Ker sem pred epidemijo prevzela vodenje 8. razreda, pred tem pa sem bila skoraj brez izkušenj na tem področju, mi je to predstavljalo poseben izziv. Spraševala sem se, kako vzpostaviti stik z učenci, se povezati z njimi, jih spoznati, povezovati med seboj, jim biti opora ob težavah in oseba, na katero se lahko obrnejo. Z učenci sem na daljavo komunicirala na različne načine – od komunikacije prek e-sporočil, telefonskih pogovorov, pozneje tudi komunikacije prek Zooma v obliki razrednih ur. Zastavila sem si cilje in načrtovala dejavnosti, s katerimi sem želela te cilje doseči. Čeprav so imeli načini komunikacije svoje pozitivne plati in sem s strani nekaterih dobila pozitivno povratno informacijo, sem spoznala, da nič ne more nadomestiti neposrednih stikov in komunikacije, ki so izjemno pomembni za mladostnike in tudi za razrednika.
• Abstract (EN): The period of epidemy deeply affected our lifestyle, work, relationship and ways of communicating. It had an impact on my position as a class teacher as well. Before covid period I took over the position as a class teacher of the 8th grade without being experienced, and this represented a big challenge to me. I was asking myself how to make contact with the pupils, connect with them, get to know them, socialize them with each other, be their support for any problems and also how to be a person to whom the pupils can turn to. I used many ways to communicate with the pupils on-line – e-mail, phone conversations and later on communication via Zoom in the form of the class meetings. I set my goals and planned activities to reach these goals. Even though each way of communication had its benefits, I have realized that direct contacts and communication, which are vital for youngsters and class teacher, can’t be replaced by nothing else.
• Key words (EN): učenci, razrednik, epidemija, pouk na daljavo, komunikacija LEADING MY CLASSROOM ONLINE

Vodni Svet

• Avtorji: KOS Maja Petrovič
  • KOS Maja Petrovič: OŠ Dušana Flisa Hoče, Slovenija
• Knjiga: OPB2022 — str. 23
• Vir: SRC-2026-10-06-027
• Jezik: sl
• Povzetek: Podaljšano bivanje je kraj in prostor, kjer učenci spoznavajo nekaj novega in se učijo veščin ter znanj, ki jih bodo lahko uporabljali v vsakdanjem življenju. Današnji čas je prepleten z ekološko in okoljsko problematiko, zato smo s projektom Vodni svet združili otroško ustvarjalnost in ekologijo. Preko različnih in zanimivih dejavnosti so učenci spoznavali prečudovit vodni svet, ki je obenem tako zanimiv kot ranljiv. Ob ustvarjanju in spoznavanju vodnih vsebin so učenci odkrivali ter občudovali pestrost vodnih sistemov ter iskali nova spoznanja, kako pomembna je voda za vsa živa bitja na Zemlji. Ob vsem tem je s pomočjo otroške kreativnosti in odpadnih materialno nastal prečudovit vodni svet.
• Abstract (EN): Extended stay is a place and space where students learn something new and learn skills and knowledge that they will be able to use in everyday life. Today’s time is intertwined with ecological and environmental issues, so we have combined children’s creativity and ecology with the Water World project. Through various and interesting activities, the students got to know the beautiful water world, which is both interesting and vulnerable. While creating and learning about water content, students discovered and admired the diversity of water systems and sought new insights into the importance of water for all living things on Earth. With all this, with the help of children’s creativity and waste, a wonderful water world was created.
• Ključne besede: podaljšano bivanje, ustvarjanje, voda, morje, vodne živali, ekologija WATER WORLD

Voices from practice and voices of science in reaching the potentials of twice-exceptional children: How to bridge the gap between assessment, diagnosis and intervention?

• Avtorji: MINNAERT Alexander, EDUCATION essor Special Needs
  • MINNAERT Alexander: Groningen, Nizozemska
  • EDUCATION essor Special Needs: Faculty of Behavioural and Social Sciences, University of Groningen
• Knjiga: TE2019 — str. 194
• Vir: SRC-2026-10-04-001
• Jezik: en
• Abstract (EN): The workshop is held by three Austrian teachers from different school types: a pre-elementary class in an inclusive school for children with special needs, an all-day primary school and a high school with a focus on (highly) gifted pupils. The focus of the workshop lies on assessment and its consequences for the support of (highly) gifted children. Which methods enhance and which inhibit the transformation from potential to performance? To answer this question, the workshop offers three different perspectives and case studies from: 1. a preschool in an inclusive setting: alternative assessment tools are presented to illustrate potential development of children with special needs. 2. a primary all day school: the presenter discusses various assessment criteria of drawings with reference to the Austrian curriculum and talent education. 3. a high school for gifted pupils: various methods of formative assessment as well as assessment free zones are offered. The participants can choose their focus for the main activity, in which they will work on these case studies. The main activity for the participants contains the discussion on diverse possibilities to assess pupils and their accomplishments. The setting provides room and space to debate various assessment methods and their impact on (highly) gifted children.
• Key words (EN): identification, non-cognitive characteristics, counseling, double exceptional, learning disabilities Eva Knechtelsdorfer, TIBI Institute, potential development, secondary school, primary school, high ability, twice exeptional, preschool, creativity

Vokalna sposobnost dečka (Razvoj glasbene sposobnosti)

• Avtorji: BEGUŠ Renata
  • BEGUŠ Renata: Vzgojnovarstveni zavod Radovljica, Radovljica
• Knjiga: VVZ2016 — str. 306
• Vir: SRC-2026-09-30-013
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku bomo osvetlili vokalno sposobnost otroka (spremljanje konkretnega primera iz prakse), ki je preko stimulativnega učnega okolja spodbujal in razvijal ‘svoj glasbeni talent’ in hkrati s tem spodbudil še druge otroke k učenju glasbenih vsebin, v skupini. Spremljanje razvojno – procesnega učenja otrok je ključ za prepoznavanje določenih glasbenih sposobnosti pri otroku. Zaradi bogatega kot vzpodbudnega učnega okolja so določeni otroci svojo močno glasbeno sposobnost razvili do te mere, da so učili še druge vrstnike v skupini. V prispevku bomo izpostavili dečka, ki je bil zelo ‘talentiran’ pri svojih vokalnih izvedbah. Ker pa so otroci ustvarjalna bitja in so v svojih svobodnih izražanjih sposobni narediti še veliko več, smo naša opazovanja usmerili v dokumentiranje ter razvijali in spreminjali lastno obstoječo prakso, da bi otrokom ponudili še korak naprej, … Kljub izpostavljenem dečku smo opazovali vse otroke v skupini, saj se otroci učijo v interakciji z vsemi vključenimi deležniki. Ugotovili smo, da z bogatim učnim okoljem vedno znova spodbudimo in posledično razvijamo glasbene sposobnosti in odkrivamo ‘glasbene talente’ v otroku/pri otrocih.
• Ključne besede: procesno učenje otroka, vokalna izvedba, glasbena sposobnost, talent, petje

Volonterizam kao put otkrivanja I poticanja darovitosti u nastavi

• Avtorji: KOJUNDŽIĆ Antonija, ŠIMAC Anita
  • KOJUNDŽIĆ Antonija: Osnovna škola Ivana Filipovića, Osijek, Hrvatska
  • ŠIMAC Anita: Osnovna škola Petra Preradovića, Zadar, Hrvatska
• Knjiga: TE2025 — str. 254
• Vir: SRC-2026-10-04-007
• Jezik: hr
• Povzetek: Ovaj rad istražuje kako volonterizam može poslužiti kao snažan alat za prepoznavanje i poticanje darovitosti kod učenika osnovne škole, s posebnim naglaskom na nastavu geografije i matematike. Kroz interdisciplinarni pristup i suradnju dviju učiteljica, prikazani su konkretni primjeri iz prakse u kojima su učenici sudjelovali u volonterskim projektima, pri čemu su pokazali visoku razinu kreativnosti, logičkog mišljenja, empatije i inicijative. Volonterizam se promatra ne samo kao oblik društveno korisnog rada, već i kao kon tekst u kojem učenici mogu razvijati svoje potencijale, preuzimati odgovornost i učiti kroz iskustvo. Uradu se analiziraju i pedagoški aspekti volonterizma, uključujući razvoj socijalnih i emocionalnih kompetencija, te se nude smjernice za učitelje koji žele integrirati volonterske aktivnosti u svoj rad s ciljem otkrivanja i poticanja darovitih učenika. VOLUNTEERING AS A PATH TO DISCOVERING AND NURTURING GIFTEDNESS
• Abstract (EN): This paper explores how volunteering can serve as a powerful tool for identifying and nurturing giftedness in primary school pupils, with particular emphasis on geography and mathematics education. Through an interdisciplinary approach and collaboration between two teachers, concrete examples from practice are presented, in which pupils participated in volunteer projects and demonstrated high levels of creativity, logical thinking, empathy, and initiative. Volunteering is regarded not only as a form of socially beneficial work, but also as a context in which pupils can develop their potential, take responsibility, and learn through experience. The paper also examines the pedagogical aspects of volunteering, including the development of social and emotional competencies, and offers guidance for teachers who wish to incorporate volunteer activities into their practice to identify and support gifted pupils. Uvod Usuvremenom obrazovanju sve se više naglašava važnost individualiziranog pristupa učenicima, osobito onima koji pokazuju znakove darovitosti. Prepoznavanje i poticanje darovitih učenika zahtijeva kreativne i fleksibilne metode rada koje nadilaze tradicionalne nastavne okvire. Jedna od takvih metoda je uključivanje učenika u volonterske aktivnosti koje im omogućuju da izraze svoje sposobnosti, razvijaju empatiju i suradničke vještine te preuzmu aktivnu ulogu u lokalnoj zajednici. Uovom radu predstavljamo iskustva dviju učiteljica – geografije i matematike – koje su kroz zajedničke projekte uspjele prepoznati i potaknuti darovitost kod svojih učenika. Darovitost i volonterizam u obrazovanju Darovitost se definira kao iznadprosječna sposobnost u jednom ili više područja, uključujući intelektualne, kreativne, socijalne i emocionalne dimenzije (Renzulli, 2005). Prepoznavanje darovitih učenika često je izazovno jer se njihovi potencijali ne manifestiraju uvijek kroz školski uspjeh. Volonterizam, s druge strane, omogućuje učenicima da djeluju u stvarnim životnim situacijama, što može otkriti njihove skrivene talente i interese (Clary & Snyder, 1999). Volonterizam pred njih stavlja životne izazove, a time omogućava razvoj životnih vještina. Primjeri iz prakse: Volonterski projekti u nastavi 1. Geografski projekt: “Mladi čuvari prirode” Učenici su sudjelovali u projektu očuvanja lokalne prirodne baštine. Istraživali su geografske značajke, izrađivali edukativne materijale i vodili radionice za mlađe učenike. Kroz ovaj projekt prepoznati su učenici s izraženim istraživačkim i prezentacijskim vještinama. 2. Matematički projekt: “Pomoć u učenju” Daroviti učenici matematike volontirali su kao mentori mlađim učenicima s teškoćama u učenju. Osim što su razvijali svoje komunikacijske i metakognitivne vještine, pokazali su visoku razinu empatije i odgovornosti. 3. Međupredmetna suradnja: “Volonterski tjedan” Usklopu školskog Volonterskog tjedna, učenici su osmislili i proveli niz aktivnosti koje su uključivale i geografske kvizove i matematičke izazove za lokalnu zajednicu. Ovakav pristup omogućio je integraciju znanja i razvoj višestrukih oblika darovitosti. Pedagoške implikacije i smjernice za učitelje Volonterizam u nastavi može biti snažan alat za: - prepoznavanje darovitosti kroz promatranje učenika u autentičnim situacijama - razvoj emocionalne inteligencije i socijalnih vještina - povezivanje nastavnih sadržaja s realnim životom, što povećava motivaciju učenika - stvaranje inkluzivnog okruženja u kojem se daroviti učenici osjećaju prihvaćeno i potaknuto. Učitelji trebaju imati podršku škole i roditelja, kao i fleksibilnost u planiranju nastave kako bi mogli uključiti volonterske aktivnosti u svoj rad. Ato je najčešće najveći izazov u radu učitelja. Školska volonterska udruga Unašim školama osnovane su Školske volonterske udruge s ciljem promicanja vrijednosti solidarnosti, aktivnog građanstva i osobnog razvoja učenika. Udruge okupljaju učenike različitih uzrasta koji sudjeluju u planiranju i provedbi volonterskih aktivnosti. Kroz rad udruge, učiteljice su imale priliku sustavno promatrati učenike u različitim ulogama – kao organizatore, voditelje radionica, promotore i edukatore. Aono najvažnije, učenike kao pokretače aktivnosti. Upravo su te situacije omogućile prepoznavanje darovitih učenika koji su pokazali: - organizacijske sposobnosti, - kreativnost u osmišljavanju aktivnosti, - analitičko razmišljanje u planiranju i evaluaciji projekata, - visoku razinu motivacije i samostalnosti. Jedan od primjera bio je projekt “Matematički izazovi za sve”, u kojem su daroviti učenici osmislili interaktivne zadatke za učenike s teškoćama u učenju, prilagođene njihovim mogućnostima. Ugeografskom segmentu, učenici su organizirali izložbu “Naša planeta, naš dom”, gdje su kroz volonterski angažman educirali lokalnu zajednicu o klimatskim promjenama. Udruga je tako postala platforma za horizontalno učenje, gdje daroviti učenici uče jedni od drugih, ali i prenose znanje drugima, čime se dodatno razvijaju njihove socijalne i emocionalne kompetencije. Kako organizirati školsku volontersku udrugu? Organizacija školske volonterske udruge zahtijeva sustavan pristup, podršku ravnateljstva i jasno definirane ciljeve. Unastavku su ključni koraci za uspješno osnivanje i vođenje udruge: 1. Inicijativa i podrška Prvi korak je inicijativa učitelja ili stručnog suradnika koji prepoznaje vrijednost volon terizma. Potrebno je osigurati podršku ravnatelja i školskog odbora te uključiti roditelje i lokalnu zajednicu. 2. Formiranje tima Udrugu čine učenici volonteri, voditelj (najčešće učitelj ili pedagog) i suradnici. Preporučuje se uključiti učenike različitih uzrasta kako bi se poticalo međuvršnjačko učenje. 3. Definiranje ciljeva i aktivnosti Udruga treba imati jasno definiranu misiju, ciljeve i godišnji plan aktivnosti. Aktivnosti mogu uključivati: - pomoć u učenju, - ekološke akcije, - humanitarne projekte, - edukativne radionice, - suradnju s lokalnim udrugama. 4. Dokumentacija i evaluacija Važno je voditi evidenciju o aktivnostima, sudionicima i postignućima. Redovita evaluacija pomaže u unapređenju rada i prepoznavanju darovitih učenika kroz njihove doprinose. 5. Promocija i vidljivost Udruga treba imati prostor za predstavljanje svog rada – školski pano, web-stranicu ili društvene mreže. Time se povećava motivacija učenika i prepoznaje njihov trud. Zaključak Volonterizam nudi bogat kontekst za otkrivanje i razvoj darovitosti kod učenika. Kroz suradnju učiteljica geografije i matematike pokazalo se da volonterski projekti mogu biti izvor motivacije, osobnog rasta i napretka za darovite učenike. Integracija volonterizma u nastavu zahtijeva promišljen pristup, ali donosi višestruke koristi – kako za učenike, tako i za školsku zajednicu u cjelini.

Volontiranje

• Avtorji: FISTANIĆ Marina, MILINA Martina
  • FISTANIĆ Marina: OŠ Josip Pupačić Omiš, Republika Hrvatska
  • MILINA Martina: OŠ Josip Pupačić Omiš, Republika Hrvatska
• Knjiga: PZOM2024 — str. 461
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek (zloženo iz besedila): Društvom Naša djeca Grada Omiša je aktivan sudionik u našoj lokalnoj zajednici. CILJ DND: Polazna os- nova programa je Konvencija UN-a o pravima djeteta te je prilog ostvarivanju niza prava navedenih u Kon- venciji UN-a o pravima djeteta koja je polazište za rad Saveza DND: pravo na igru, stvaralačko izražavanje, udruživanje u slobodnom vremenu, stjecanje pismenosti, pravo na informiranje, iznošenje vlastitog mišljenja, kvalitetno slobodno vrijeme, kultura i umjetnost, podrška roditeljima u odgoju djece, razvijanje pozitivnih emocionalnih stanja, razvoj sposobnosti prepoznavanja emocija, razvoj empatije, razvoj vještine slušanja, mašte,… Povezujući ciljeve Škole i DND ostvarili smo izvrsnu suradnju. Učitelji škole – volonteri DND organiziraju za učenike besplatne instrukcije tijekom školske godine. Uključuju učenike škole i drugu djecu u razne kreativne radionice – likovne, glazbene, istraživačke… Surađujući s Turističkom zajednicom Grada Omiša snimali smo glazbene spotove, video materijale – pripovijedanje bajki, glazbene koncerte. Surađujući s poduzećem Peovica sadili smo biljke u školskom vrtu, stabla u okolici škole, uključili se u radionice odvajanja otpada. Entuzijazam učitelja u našoj školi je vidljiv, a volontiranje je jedan načina na koji brinu o svome men- talnom zdravlju. Škola je dio lokalne zajednice i mi u njoj participiramo kao aktivni sudionici.

Volontiranjem do Inkluzije: Razvoj Socio-emocionalnih Kompetencija Učenika

• Avtorji: LUKAC Jelena Jelekovac
  • LUKAC Jelena Jelekovac: Učenički dom Franje Bučara, Hrvatska
• Knjiga: IP2026 — str. 851
• Vir: SRC-2026-10-07-004
• Jezik: hr
• Povzetek: Zrakoplovna tehnička škola Rudolfa Perešina tijekom školske godine 2024./2025. provela je školski preventivni projekt pod nazivom „Poletimo kroz oblake“. Škola je projekt prijavila na natječaj Ministarstva znanosti, obrazovanja i mladih te je na taj način ostvareno financiranje projekta u iznosu od nešto više od 2.600 eura. Partner u spomenutom projektu je bio Centar za odgoj i obrazovanje Velika Gorica koji obrazuje djecu s intelektualnim teškoćama osnovnoškolske dobi. Projekt je trajao od prosinca 2024. do svibnja 2025. godine, a u aktivnostima projekta je sudjelovalo 20 učenika - volontera Zrakoplovne tehničke škole Rudolfa Perešina te 45 učenika i korisnika Centra za odgoj i obrazovanje Velika Gorica. Aktivnosti projekta uključivale su ukupno sedam susreta učenika i djelatnika Zrakoplovne tehničke škole Rudolfa Perešina te učenika i djelatnika Centra za odgoj i obrazovanje Velika Gorica. Od ukupno sedam susreta, tijekom šest susreta provedene su radionice u kojima su zajedno sudjelovali učenici Škole i Centra nakon kojih je slijedilo završno druženje. Radionice su bile usmjerene na jačanje socio-emocionalnih vještina učenika Centra te na edukaciju učenika Zrakoplovne tehničke škole Rudolfa Perešina o pristupu osobama s teškoćama i invaliditetom. Aktivnosti koje smo provodili uključivale su razgovor, razmjenu mišljenja, iskustva, predavanja, praktične aktivnosti (u paru ili skupini) te razne igre. Materijalna sredstva ostvarena kroz natječaj Ministarstva znanosti, obrazovanja i mladih utrošena su, manjim dijelom, na nabavu slikovnica za knjižni fonda Centra dok je većina novaca utrošena na opremanje senzorne sobe u Centru za odgoj i obrazovanje Velika Gorica. Najveća vrijednost cijelog projekta bili su zajednički trenuci; upoznavanje i povezivanje učenika, zajednička druženja, suradnja i međusobna podrška koji su rezultirali većim razumijevanjem i senzibiliziranjem učenika i djelatnika za one koji su slabiji, osjetljiviji i često, nažalost, na marginama zajednice. VOLUNTEERING TOWARDS INCLUSION: DEVELOPING STUDENTS’ SOCIO-EMOTIONAL COMPETENCIES
• Abstract (EN): During the 2024/2025 school year, the Rudolf Perešin Aviation Technical School implemented a school-based prevention project entitled Let’s Fly Through the Clouds. The project was submitted to a call for proposals issued by the Croatian Ministry of Science, Education and Youth and received funding of slightly more than EUR 2,600. The project partner was the Velika Gorica Centre for Education, which provides education and support for primary school-aged children with intellectual disabilities. The project was implemented from December 2024 to May 2025 and involved 20 student volunteers from the Rudolf Perešin Aviation Technical School, as well as 45 students and service users of the Velika Gorica Centre for Education. The project activities included a total of seven meetings involving students and staff from both institutions. Six of these meetings consisted of workshops in which students from the School and the Centre participated together, followed by a final social gathering. The workshops focused on strengthening the socioemotional skills of the Centre’s students and educating students from the Rudolf Perešin Aviation Technical School on appropriate approaches to interacting with people with disabilities. The activities included discussions, exchanges of opinions and experiences, lectures, practical activities carried out in pairs or groups, and a variety of games. A smaller portion of the funding provided by the Ministry of Science, Education and Youth was used to purchase picture books for the Centre’s library collection, while the majority of the funds were allocated to equipping a sensory room at the Velika Gorica Centre for Education. The greatest value of the project lay in the moments shared by its participants: getting to know one another, building connections, spending time together, collaborating, and providing mutual support. These experiences contributed to greater understanding and increased awareness among both students and staff of the needs of individuals who are more vulnerable and who, unfortunately, often find themselves on the margins of the community.

Vonj domače kozmetike

• Avtorji: MESOJEDEC Dominika
  • MESOJEDEC Dominika: Osnovna šola Sostro
• Knjiga: PZ2019 — str. 310
• Vir: SRC-2026-10-06-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Pri interesni dejavnosti kemija v okolju se z učenci posvetimo temi: naravna kozmetika. V prvem delu dejavnosti učenci samostojno ali v manjših skupinah raziskujejo različne vire, ki vsebujejo recepte za pripravo naravne domače kozmetike. Kritično preverijo, kako sestavine izbranega recepta vplivajo na našo kožo, telo in ali so sestavine cenovno primerne. Po skupinah pripravijo manjše predstavitve. Po le-teh se kot večja skupina odločijo, katere izdelke bodo tudi izdelovali. V drugem delu izbrane tudi izdelajo, preizkusijo ter po potrebi izboljšajo. Končne izdelke likovno okrasijo, da so še bolj privlačni za darilo. S svojim znanjem svoje izdelke ob različnih priložnostih promovirajo in se urijo v podjetništvu.
• Ključne besede: domača in naravna kozmetika, ustvarjalnost, podjetništvo

Vozila v vrtcu

• Avtorji: NOVAK VALANT Anita, PEČAVER Saša, TRTNIK Saša, PETERNELJ Petra
  • NOVAK VALANT Anita: Vrtec Zelena jama, Ljubljana
  • PEČAVER Saša: Vrtec Zelena jama, Ljubljana
  • TRTNIK Saša: Vrtec Zelena jama, Ljubljana
  • PETERNELJ Petra: Vrtec Zelena jama, Ljubljana
• Knjiga: VVZ2015 — str. 169
• Vir: SRC-2026-09-30-012
• Jezik: sl
• Povzetek (zloženo iz besedila): V prispevku je predstavljena izvedba gibalne dejavnosti z vozili (štiri-, tri- in dvokolesni poganjalci, skiroji, tricikli, kolo) z otroki, starimi od 1,5 do 2,5 let, v okviru projekta Gibanje v Vrtcu Zelena jama. Ker se otroci današnjega časa premalo gibajo, so vzgojiteljice pripravile zaprt prostor, parkirišče in različne podlage (zemlja, mivka, voda, barva), da so razvijale koordinacijo in ravnotežje ter omogočale raziskovanje posledic vožnje. Otroci so vozila uporabljali glede na svoje zmožnosti, dejavnost pa je bila vsem všeč, zato se projekt nadaljuje.

Vpeljava Aplikacije Plickers v Pouk Bilogije

• Avtorji: FEKONJA Sara
  • FEKONJA Sara: Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 551
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Aplikacija Plickers, ki deluje kot interaktivno orodje za preverjanje znanja, omogoča takojšnje zbiranje odgovorov učencev prek QR-kod in s tem spodbuja aktivno sodelovanje, samoevalvacijo ter učitelju omogoča hitro povratno informacijo. Namen raziskave je bil preveriti uporabnost aplikacije Plickers z vidika motiviranja in usvajanja znanja kot tudi pridobiti stališča učencev do učenja z digitalno tehnologijo pri pouku biologije. V raziskavi je sodelovalo 54 učencev dveh oddelkov devetega razreda. Rezultati raziskave so pokazali, da so učenci v skupini, v kateri je bila uporabljena aplikacija Plickers, dosegli nekoliko boljše rezultate pri preverjanju znanja takoj po učni uri in opazno boljše rezultate na poznem testu. Učenci, ki so se učili s pomočjo aplikacije Plickers, so tudi izkazovali višjo stopnjo motiviranosti za učenje in bolj pozitivna stališča do uporabe digitalne tehnologije pri pouku v primerjavi z učenci, ki so se učili brez uvedbe učne digitalne tehnologije. Rezultati nakazujejo, da premišljeno vključevanje inovativnih digitalnih orodij v pouk lahko prispeva k večji motiviranosti učencev za delo kot tudi zagotavljanju trajnosti znanja.
• Abstract (EN): The Plickers application, which functions as an interactive knowledge assessment tool, enables the immediate collection of student responses via QR codes, thereby encouraging active participation, self-evaluation, and providing teachers with rapid feedback. The aim of the research was to examine the usefulness of the Plickers application in terms of motivation and knowledge acquisition, as well as to gather students’ attitudes towards learning with digital technology in biology classes. The study involved 54 ninth-grade students from two class groups. The results showed that students in the group using the Plickers application achieved slightly better results in the immediate post-lesson assessment and noticeably better results on the delayed test. Students who learned with the help of the Plickers application also demonstrated a higher level of motivation for learning and more positive attitudes towards the use of digital technology in class, compared to those who learned without the integration of digital educational technology. The findings suggest that thoughtful integration of innovative digital tools into teaching can contribute to greater student motivation as well as more sustainable knowledge retention.
• Ključne besede: aplikacija Plickers, motivacija, stališča

Vpliv (proste) igre na osebnostni razvoj otroka

• Avtorji: BREZOVAR Julijana, TRATNIK Petra
  • BREZOVAR Julijana: Vrtec Vrhovci
  • TRATNIK Petra: Vrtec Vrhovci
• Knjiga: VVZ2019 — str. 297
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek govori, kako so pomembna prva leta otrokovega življenja za gradnjo otrokove osebnosti. Otrok potrebuje občutek varnosti, identitete, pripadnosti, občutek smisla in občutek biti sposoben. Odrasli mu lahko pri tem pomagamo s pogovorom, pričakovanji in zgledom. Vse te pomembne sestavine lahko uresničujemo tudi preko igre, ki je najpomembnejša v predšolskem obdobju. V igri z nekonstruiranim materialom otrok ustvarja, se igra, uči, vzpostavlja in vzdržuje socialne stike s prijatelji, dosega cilje in doživlja poraze. Vse to pa je del razvoja njegove osebnosti.
• Ključne besede: osebnost otroka, identiteta otroka, občutek pripadnosti, nekonstruiran material

Vpliv Asertivne Komunikacije na Boljše Počutje Učitelja in Učenca

• Avtorji: NOVAK Natalija
  • NOVAK Natalija: OŠ Prevole, Slovenija
• Knjiga: PZ2026 — str. 236
• Vir: SRC-2026-10-06-011
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku je predstavljeno delovanje novo zasnovanega strokovnega aktiva za medpredmetno povezovanje ter vpliv asertivne komunikacije na učitelja in učenca. Osnovni namen delovanja jeaktivno in prožno sodelovati pri pripravi, načrtovanju in izvedbi pouka s skupnim ciljem, da zmoremo ostati usmerjeni v kakovost učenja in poučevanja za dosego čim bolj kvalitetnega in povezovalno uporabnega znanja pri učencih. Z medpredmetnim povezovanjem smo dosegli, da izmenjave informacij med učitelji in učenci prispevajo k bolj učinkovitemu učenju, preseganju pomanjkljivega ali napačnega razumevanja ter izboljševanju učnih dosežkov. Učenčevo lastno iskanje, raziskovanje zanimanja in vedenja o bolj ali manj znanih stvareh je bilo načrtovano z učiteljeve strani in je obsegalo strukturiran način pridobivanja znanja v okviru večkratnih medpredmetnih obravnav pri slovenščini in družbi ter angleščini in likovni umetnosti. Pogoj za delovanje medpredmetno učeče se skupnosti je bila raba asertivne komunikacije, ene izmed načinov, ki je okrepil odnose med povezujočimi členi učitelj – učitelj, učitelj – učenec, učenec – učenec. Omenjeni način komunikacije je med aktivnimi člani omogočil zbližanje, podporo in osebno rast ter opolnomočil s samozavestjo in pogumom. Zmore učitelj, zmore več učiteljev skupaj – zmore učenec, zmore več učencev skupaj. Zadovoljen učitelj, zadovoljnih več učiteljev – zadovoljen učenec, zadovoljni učenci!
• Abstract (EN): The paper presents the functioning of a newly designed professional team for interdisciplinary integration, as well as the impact of assertive communication on both teachers and students. The main purpose of this team is to actively and flexibly collaborate in the preparation, planning, and implementation of lessons, with the shared goal of maintaining a strong focus on the quality of teaching and learning, in order to help students achieve high-quality and meaningfully connected knowledge. Through interdisciplinary integration, we have achieved more effective exchanges of information between teachers and students, which contribute to improved learning, overcoming misunderstandings or incomplete knowledge, and enhancing academic performance. Students’ own exploration, research, and development of interests and knowledge about both familiar and less familiar topics were carefully planned by teachers. This process included a structured approach to knowledge acquisition through repeated interdisciplinary activities in subjects such as Slovene language and social studies, as well as English and visual arts. A key condition for the functioning of this interdisciplinary learning community was the use of assertive communication, which strengthened relationships among all participants: teacher–teacher, teacher–student, and student–student. This form of communication enabled closer connections, mutual support, and personal growth among active members, while also fostering confidence and courage. If one teacher can do it, multiple teachers can achieve even more together. If one student can succeed, a group of students can achieve even more together. A satisfied teacher—or a group of satisfied teachers—leads to a satisfied student and satisfied students.
• Key words (EN): medpredmetno povezovanje, asertivna komunikacija

Vpliv bralne motivacije in zmožnosti učencev na učno diferenciacijo ter timsko delo v razredu

• Avtorji: ŽEKAR Alja
  • ŽEKAR Alja: OŠ Frana Kranjca Celje
• Knjiga: DM2018 — str. 173
• Vir: SRC-2026-10-07-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Nemalokrat učitelji v celoti prevzemamo odgovornost za učenje, namesto da bi vsaj del te odgovornosti predali svojim učencem. Prav tako je pri učenju branja in pisanja. Učence je potrebno uzavestiti, da je pismenost ena najpomembnejših veščin, ki je ključnega pomena za njihov razvoj. Le-to pridobijo v prvih letih šolanja in predstavlja temelj za njihovo nadaljnjo rast in učenje za vse življenje. V prispevku bom opisala učne dejavnosti, ki so pomembne za dvig bralne motivacije v razredu in ki jih tudi sama izvajam z namenom, da bi pri učencih spodbudila pozitiven odnos do branja in povečala njihovo bralno aktivnost. Delo pri pouku pogosto poteka v dvojicah ali v skupinah, vanj pa se učenci vključujejo glede na lastne interese ali individualne zmožnosti. Vnaprej načrtovane, raznovrstne in diferencirane bralne naloge mi omogočajo lažje prepoznavanje učencev s težavami na področju branja in pisanja. Namesto, da bi razumevanje učencev preverjala le z vprašanji na ravni zapomnitve, se pri urah osredotočam predvsem na odnos učencev do samega besedila, njihovo ustvarjalnost in nenehno željo po novem znanju.
• Ključne besede: bralna motivacija, bralne zmožnosti, timsko delo, diferenciacija, poučevanje

Vpliv Dejavnosti na Dobro Počutje Učencev v Šoli

• Avtorji: OŠLAJ Andreja
  • OŠLAJ Andreja: Osnovna šola Sveti Jurij, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 328
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Učenec v šoli preživi veliko časa. Učitelj učencem posreduje različna znanja in jih ob tem tudi vzgaja. Pri tem ima možnost, da s svojo osebnostjo, svojimi dejanji in izbiro dejavnosti vpliva na dobro počutje učencev. V prispevku bom opisala, s katerimi dejavnostmi kot šolska knjižničarka in učiteljica vplivam na počutje otrok v šoli. Pri tem se bom osredotočila na različne dejavnosti, ki potekajo v okviru pouka, knjižnično informacijskih znanj, interesne dejavnosti, bralnih dejavnosti in dodatne strokovne pomoči. Poleg teoretičnega dela v uvodu bom predstavila konkretne primere iz prakse.
• Abstract (EN): A student spends a significant amount of time at school. Teachers not only impart various types of knowledge but also play part in an educational role. In this case the teachers influence students’ well-being through their personality, actions, and the selection of activities. In this paper, I will describe the activities through which, as a school librarian and teacher, I contribute to the well-being of children at school. I will focus on various activities that take place within the framework of lessons, library and information literacy, extracurricular activities, reading activities, and additional professional support. In addition to the theoretical part in the introduction, I will present concrete examples from practice.
• Ključne besede: dejavnosti v šoli, učenje, knjižnica, branje

Vpliv didaktične igre na razvoj govora pri otrocih

• Avtorji: AMBROŽ Sonja
  • AMBROŽ Sonja: OŠ Markovci-enota vrtec
• Knjiga: VVZ2017 — str. 425
• Vir: SRC-2026-09-30-014
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku želim opredeliti pomen didaktične igre na govorni razvoj otroka. Otrokov govor se v predšolskem obdobju avtomatizira, zato je zelo pomembno, da posvetimo jeziku veliko pozornost, otroka spodbujamo, saj bo to zanj dobra popotnica za branje in pisanje v šolskem obdobju. Pomembno vlogo imajo starši in vzgojiteljice. V vrtcu lahko, preko govornih didaktičnih iger na sproščen in zanimiv način veliko prispevamo k boljšemu razvoju govora.
• Ključne besede: didaktične igre, jezikovne igre, govor, otroci, vzgojiteljica

Vpliv Digitalne Dobe na Psihofizični Razvoj Otroka v Vrtcu

• Avtorji: BRDNIK Klavdija Beučar
  • BRDNIK Klavdija Beučar: JVIZ Vrtec Pobrežje Maribor, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 29
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Digitalna doba močno vpliva na vse vidike našega življenja, vključno z vzgojo in izobraževanjem, pri čemer je posebna pozornost namenjena predšolskemu obdobju. V tem občutljivem razvojnem obdobju je ključnega pomena, da se digitalizacija v vzgojne procese vključuje premišljeno in nadzorovano. Predšolski otroci, ki so še posebej ranljivi, ne smejo biti izpostavljeni tehnologiji brez jasnega načrta in strokovnega vodstva. Napredek prinaša nove izzive, ki zahtevajo dobro premišljene rešitve, usmerjene v uravnotežen razvoj otrokovih gibalnih, kognitivnih in socialnih veščin. Gibanje ostaja osrednji del zdravega razvoja otrok, saj omogoča raziskovanje, učenje in grajenje osnovnih življenjskih spretnosti. Vendar se v predšolskem obdobju starost otrok, ki prihajajo v stik z digitalnimi mediji, vztrajno znižuje, obenem pa narašča čas, ki ga preživijo pred zasloni. Zato je odgovornost vzgojiteljev, da pridobijo ustrezne digitalne kompetence, s katerimi lahko presodijo, kdaj in kako smiselno vključiti tehnologijo v vrtčevsko okolje, pri tem pa zagotovijo, da digitalna sredstva podpirajo otrokovo igro, ustvarjalnost in razvoj, namesto da jih omejujejo.
• Abstract (EN): The digital age is having a profound impact on all aspects of our lives, including education, with a particular focus on the pre-school period. During this sensitive developmental period, it is crucial that digitalisation is integrated into educational processes in a thoughtful and controlled manner. Pre-school children, who are particularly vulnerable, should not be exposed to technology without a clear plan and expert guidance. Progress brings new challenges that require well-thought-out solutions aimed at a balanced development of children’s motor, cognitive and social skills. Movement remains a central part of children’s healthy development, enabling them to explore, learn and build basic life skills. However, the age of children’s exposure to digital media is steadily decreasing in the pre-school years, while the amount of time spent in front of screens is increasing. It is therefore the responsibility of educators to acquire the appropriate digital competences to judge when and how to integrate technology into the kindergarten environment in a meaningful way, ensuring that digital resources support children’s play, creativity and development, rather than limiting them.
• Key words (EN): digitalna doba, proces vzgoje, ranljivost, prekomerna uporaba

Vpliv Digitalne Tehnologije na Spalne Navade Srednješolcev

• Avtorji: ŠKOF Petra
  • ŠKOF Petra: Gimnazija Novo mesto, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 304
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: V tej seminarski nalogi raziskujemo vpliv sodobne tehnologije, predvsem mobilnih naprav, na kakovost spanja mladostnikov. Teoretični del vključuje pregled znanstvenih dognanj o spancu, melatoninu, fazah spanja ter vplivu modre svetlobe. Melatonin, hormon, ki uravnava cirkadiani ritem, je izjemno občutljiv na svetlobne dražljaje iz zaslonov. Študije so pokazale, da uporaba digitalnih naprav pred spanjem povzroča zakasnitev uspavanja in slabšo kakovost spanja. V empiričnem delu smo analizirali dnevnik 56 dijakov, ki so spremljali uporabo telefona pred spanjem in spanje. Rezultati potrjujejo statistično pomembno povezavo med dolžino uporabe telefona in slabšim spancem. Dijaki, ki so uporabljali telefon več kot 30 minut pred spanjem, so imeli slabšo kakovost spanja. Sodobne tehnologije vplivajo tudi na koncentracijo, čustveno ravnovesje in šolski uspeh. Potrebni so preventivni ukrepi za digitalno higieno pred spanjem.
• Abstract (EN): This seminar paper explores the impact of modern technology, particularly mobile devices, on adolescents’ sleep quality. The theoretical section reviews scientific findings on sleep, melatonin, sleep stages, and the effects of blue light. Melatonin, a hormone regulating the circadian rhythm, is highly sensitive to screen light exposure. Studies have shown that using digital devices before bed delays sleep onset and reduces sleep quality. In the empirical section, we analyzed a diary study from 56 students who tracked phone use before sleep and sleep quality. The results confirm a statistically significant connection between screen time and poor sleep. Students using their phones for more than 30 minutes before bed reported lower sleep quality. Modern technologies also affect focus, emotional balance, and academic performance. Preventive measures for digital hygiene before sleep are needed.
• Key words (EN): spanje, mladostniki, digitalne tehnologije, melatonin

Vpliv družine /staršev na holistični razvoj otroka

• Avtorji: KASTELIC Ivanka
  • KASTELIC Ivanka: Vrtec Ciciban Novo mesto, Slovenija
• Knjiga: VVZ2026 — str. 159
• Vir: SRC-2026-09-30-023
• Jezik: sl
• Povzetek: Predavanje govori o tem, da otrok v vrtec ne vstopa kot “nepopisan list”, temveč kot celostno bitje, katerega razvoj je že močno oblikovan v družinskem okolju. Holistični pristop k razumevanju otroka vključuje čustveni, socialni, kognitivni, jezikovni, telesni in moralni razvoj – področja, ki so med seboj tesno prepletena in soodvisna. Raziskave s področja razvojne in nevropsihologije jasno kažejo, da ima družina v predšolskem obdobju najmočnejši in najdlje trajajoč vpliv na otrokovo osebnost, samopodobo ter sposobnost učenja in sodelovanja. Otroci, ki doma doživljajo varnost, stabilnost in dialog, lažje razvijajo sposobnost regulacije čustev, empatijo in socialne veščine. Po drugi strani pa kritika, neodzivnost ali nekonsistentna vzgoja vodijo v čustvene stiske, izbruhe, umik ali pretirano iskanje potrditve. Jezikovni razvoj je eden najmočnejših pokazateljev kakovosti domačega okolja, saj se bogato besedišče, mišljenje in radovednost oblikujejo predvsem skozi pogovor, branje in skupne izkušnje. Velike razlike v jezikovni kompetenci se nato odražajo v igri, razumevanju navodil, vključevanju v skupino in sposobnosti reševanja konfliktov. Telesne navade – gibanje, prehrana, spanje in samostojnost – prav tako izvirajo iz družine ter pomembno vplivajo na otrokovo zdravje, motoriko in vzdržljivost. Moralni in vrednotni razvoj pa se oblikuje predvsem prek zgleda staršev, ne prek pravil; otrok posnema tisto, kar odrasli živijo. Vrtec ima pomembno, a omejeno vlogo: lahko ustvarja varno in spodbudno okolje, prepoznava razvojne potrebe ter nudi nadomestne izkušnje otrokom, ki jih doma nimajo. Ne more pa nadomestiti družinske dinamike. Zato je partnersko sodelovanje s starši – tako formalno kot neformalno – ključno za optimalen razvoj otroka. Predavanje se zaključi z mislijo, da je kakovost družinskih odnosov temelj, na katerem raste otrokova osebnost, samozavest in prihodnost. Ključne besede: Holistični razvoj otroka, vpliv družine in staršev, čustveni in socialni razvoj, jezikovni razvoj in učno okolje, zgled staršev in vrednote, sodelovanje vrtca in staršev
• Abstract (EN): The lecture emphasizes that a child does not enter kindergarten as a “blank slate,” but as a whole person whose development has already been significantly shaped within the family environment. A holistic understanding of the child includes emotional, social, cognitive, linguistic, physical, and moral development— domains that are deeply interconnected and mutually influential. Research in developmental psychology and neuroscience consistently shows that the family is the strongest and most lasting influence on a preschool child’s personality, self-image, and capacity for learning and cooperation. Children who experience safety, stability, and dialogue at home more easily develop emotional regulation, empathy, and social competence. In contrast, criticism, emotional unresponsiveness, or inconsistent parenting often lead to insecurity, emotional outbursts, withdrawal, or a heightened need for approval. Linguistic development is one of the clearest indicators of the home environment, as vocabulary, thinking, and curiosity grow primarily through conversation, reading, and shared experiences. Significant differences in language skills later appear in play, comprehension of instructions, inclusion in peer groups, and conflict resolution. Physical habits—movement, nutrition, sleep, and independence—also originate from the family and strongly influence a child’s health, motor skills, and stamina. Moral and value development is shaped mainly through parental example, not through verbal rules; children imitate what adults live, not what they say. Kindergarten holds an important but limited role: it can create a safe and stimulating environment, recognize developmental needs, and provide compensatory experiences to children who lack them at home. However, it cannot replace the family dynamic. Therefore, partnership with parents—through both formal and informal cooperation—is essential for supporting the child’s optimal development. The lecture concludes by highlighting that the quality of family relationships forms the foundation on which the child’s personality, confidence, and future are built.
• Key words (EN): Holistic child development, family environment, parental influence, emotional and social competence, language development, parent-early childhood education partnership

Vpliv Družine na Razvoj Učenja in Vedenja Otrok

• Avtorji: BERNETIČ Ksenija
  • BERNETIČ Ksenija: OŠ Šentvid, Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: PZOM2024 — str. 353
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek: V članku bi rada predstavila, kako družine vplivajo na razvoj učenja pri otroku in kdaj se ta vpliv dogaja. Družbenoekonomski položaj družine vpliva tudi na učenje, vendar ta vpliv ne določa, kako se bo v prihodnosti otrok razvijal. Družina igra pomembnejšo vlogo pri oblikovanju izobraževalnih dosežkov in njegovih poklicnih želja kot šola. Raziskave kažejo, kako na otrokovo blaginjo in razvoj vplivata tako angažiranost matere kot tudi očeta. Bolj verjetno je, da se bodo otroci lažje in bolj predano učili, če imajo strukturirano domače okolje z jasnimi, vendar otrokovim specifičnim potrebam in osebnosti prilagojenimi pričakovanji glede izobrazbe. Domača socializacija je odločilna za razvoj otrokovih ambicij in za njegovo samo učinkovitost. Tudi vključevanje v zunajšolske dejavnosti in sodelovanje staršev pri šolanju kažeta pozitivne rezultate. Obe prizadevanji pa sta koristni, ko sta v skladu s cilji in dejavnostmi šole.
• Abstract (EN): In the article, I would like to present how families influence child’s learning process and when the influence occurs. The socioeconomic status of the family also affects learning, but this influence does not determine how the child will develop in the future. The family plays more important role in the formation of child’s learning achievements and his professional aspirations than the school. Research shows how the child’s well-being and development are affected by both mother’s and father’s involvement. It is more likely that children will learn more easily and with more dedication if they have a structured home environment with clear expectations which are suited to the child’s specific needs and personality. Socialization at home is crucial for the development of the child’s ambitions and his own achievements. Being involved in extracurricular activities and participation of parents in school life also show positive results. Both efforts, however, are useful when they are in harmony with the goals and activities of school.
• Ključne besede: družina, učenje, otrok, šola

Vpliv družine pri razvoju nadarjenih otrok

• Avtorji: TEKAVČIČ Bor
  • TEKAVČIČ Bor: OŠ Mirana Jarca, Slovenija
• Knjiga: TE2025 — str. 78
• Vir: SRC-2026-10-04-007
• Jezik: sl
• Povzetek: Članek raziskuje vpliv družine pri razvoju nadarjenih otrok, pri čemer poudarja, da ima družina ključno vlogo v čustvenem, intelektualnem in socialnem razvoju teh otrok. Nadarjeni otroci pogosto izkazujejo izjemne sposobnosti na različnih področjih, kot so matematika, umetnost ali ustvarjalnost, vendar se pogosto soočajo z izzivi, kot so socialna izolacija ali prekomerni pritiski. Čustvena podpora, vzgojni stil in vključevanje staršev v izobraževalni proces imajo izjemen vpliv na njihovo rast in uspeh. Družine, ki sprejemajo avtoritativni vzgojni stil, kjer so postavljene jasne meje in hkrati omogočajo otroku čustveno pod poro, omogočajo boljši razvoj nadarjenosti. Prav tako starši z višjim izobrazbenim in ekonomskim statusom lažje zagotavljajo priložnosti za izobraževanje in kreativni razvoj. Družinske vrednote, kultura in sposobnost staršev, da prepoznajo in podpirajo otrokove talente, so ključni dejavniki za uspeh nadarjenih otrok. Članek zaključuje, da je vloga družine pri razvoju nadarjenosti odločilna za dolgoročno srečo in dosežke teh otrok.
• Abstract (EN): This article explores the impact of family on the development of gifted children, emphasizing that the family plays a crucial role in their emotional, intellectual, and social growth. Gifted children often demonstrate exceptional abilities in areas such as mathematics, art, or creativity, but they also face challenges such as social isolation or excessive pressure. Emotional support, parenting style, and parental involvement in the educational process have a significant impact on their development and success. Families that adopt an authoritative parenting style, where clear boundaries are set while providing emotional support, foster bet ter development of giftedness. Additionally, parents with higher educational and economic status are better equipped to provide opportunities for learning and creative growth. Family values, culture, and the ability of parents to recognize and support their children’s talents are key factors in the success of gifted children. The article concludes that the role of the family in the development of giftedness is crucial for the long-term happiness and achievement of these children.
• Key words (EN): nadarjenost, družina, podpora, vzgoja

Vpliv Elektronskih Naprav v Prihodnosti na Gibanje Dijakov

• Avtorji: ZELENC Vanja
  • ZELENC Vanja: Tehniški šolski center Maribor, Slovenija
• Knjiga: IP2024 — str. 290
• Vir: SRC-2026-10-07-002
• Jezik: sl
• Povzetek: V nalogi smo raziskovali vpliv elektronskih naprav v prihodnosti na gibanje dijakov. Preverili smo, kako naj bi elektronske naprave spodbudile dijake k večji meri gibanja, prav tako smo želeli identificirati naprave, s katerimi si lahko dijaki pomagajo v prihodnosti pri motivaciji in gibanju. V teoretičnem delu smo najprej opredelili, kaj sploh so elektronske naprave, pripomočki, ki jih lahko uporabimo za pomoč pri gibanju. Podatke smo pridobili s pomočjo anketiranja srednješolskih dijakov. V empiričnem delu smo pokazali, da se elektronske naprave uporabljajo za pomoč in merjenje rezultatov.
• Abstract (EN): In the assignment, we investigated the impact of electronic devices in the future on the movement of students. We checked whether electronic devices should encourage students to move more, and we also wanted to identify devices with which students can help themselves in the future with motivation and movement. In the theoretical part, we first defined what electronic devices are, devices that can be used to help with movement. We obtained the data by surveying high school students. In empirical work, we have shown that electronic devices are used to assist and measure results
• Key words (EN): elektronske naprave, pametne ure

Vpliv empatičnega učitelja na psihofizično počutje učenca

• Avtorji: JAKOMINI Mihaela, LJUBLJANA Center Janeza Levca
  • JAKOMINI Mihaela: OE Jarše
• Knjiga: PZOM2019 — str. 12
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: hr
• Povzetek: V prispevku želim predstavit na kakšen način vpliva učiteljeva sposobnost empatičnega odzivanja na psihofizično počutje učenca. Predvsem se osredotočam na proces/vprašanje, kako vpliva na učenca učiteljeva sposobnost vživeti se v njegov svet. V ta namen sem naprej opredelila definicijo empatije, predstavila empatijo v procesu poučevanja ter na koncu predstavila primer iz lastne prakse, kjer sem kot empatična učiteljica pozitivno vplivala na psihosocialni razvoj učenca z zmerno motnjo v duševnem razvoju, saj sama poučujem v Posebnem programu vzgoje in izobraževanja.
• Ključne besede: empatija, psihofizično počutje, psihosocialni razvoj, zmerna motnja v duševnem razvoju

Vpliv gibalnih in sprostilnih momentov na zdravje in uspeh v šoli

• Avtorji: LUKEŽIČ Sabina
  • LUKEŽIČ Sabina: Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš
• Knjiga: PZOM2019 — str. 20
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Glavna vodilna nit v šoli s strani učenca je pridobivanja novih znanj za učenca in ohranjanje zdravega življenjskega sloga, učitelj pa naj bi poskrbel za pogoje, ki bi mu to omogočali. Da bi bili ti najbolj optimalni, torej takšni, ki bi prinašali najboljše rezultate, je potrebno pouk posodabljati. V praksi se je izkazalo, da na večji uspeh vplivajo določene kratkotrajne gibalne ali miselne aktivnosti, saj učencu sprostijo miselne napore, hkrati pa ga pripravijo na nove izzive. V prispevku so predstavljene nekatere praktične aktivnosti: aktivni odmor, minuta za zdravje, vaje za koncentracijo, meditacija, sproščanje in njihov vpliv na celostni razvoj otroka in njegovo učenje. Kljub aktualnim oviram številnih učiteljev (prenasičenost snovi v učnih načrtih, omejenost s časom) prinaša takšen slog poučevanja pozitivne posledice, saj so učenci za delo po aktivnosti bolj motivirani. Ravno to pa nam učiteljem predstavlja temelj za iskanje novih smernic za boljši jutri oz. boljši psihofizični razvoj otroka v šoli.
• Ključne besede: minuta za zdravje, aktivni odmor, meditacija in sproščanje

Vpliv Gibalnih Minutk na Učni Proces od 1. do 5. Razreda na Osnovni Šoli Šempeter v Savinjski Dolini

• Avtorji: KRUMPAK Simon
  • KRUMPAK Simon: Osnovna šola Šempeter v Savinjski dolini, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 444
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: V javnosti se veliko govori o pomenu zdravja in z njim povezanim gibanjem v posameznikovem vsakdanjem življenju. Še posebej se zavedamo pomena gibanja otrok, ki ima pomembno vlogo pri njihovem celostnem razvoju. V šoli otroci veliko časa presedijo, kar negativno vpliva na njihov gibalni razvoj, zbranost za šolsko delo in motivacijo. Učitelji se v šolah dnevno soočamo z izzivi, kako v pouk poleg pouka športa vključevati čim več gibalnih vsebin. Za učence od 1. do 5. razreda smo zato na naši šoli pripravili nabor gibalnih minutk, ki spodbujajo gibanje in služijo kot orodje za popestritev pouka, dvig zbranosti učencev in motivacije za šolsko delo. S pomočjo ankete, ki so jo izpolnili učitelji, ki so gibalne minutke izvajali, smo ugotavljali vpliv gibalnih minutk na učni proces.
• Abstract (EN): There is a lot of public talk about the importance of health and related movement in the everyday life of an individual. We are particularly aware of the importance of children’s movement, which plays an important role in the holistic development of an individual. In schools, children spend a lot of time sitting, which negatively affects the child’s physical development, concentration for school work and motivation. Teachers in schools face challenges every day: how to include as much physical activity as possible in regular lessons in addition to sports lessons. For students from 1st to 5th grade, we have therefore prepared a set of movement minutes at our school that encourage movement and serve as a tool for enrichment lessons, increasing students’ concentration and motivation for school work. With the help of a survey completed by teachers who implemented physical minutes, we determined the impact of physical minutes on the learning process.
• Ključne besede: šola, gibanje, zdravje

Vpliv gibanja na osebnostni razvoj predšolskega otroka

• Avtorji: VUJANOVIĆ Sunčica
  • VUJANOVIĆ Sunčica: Kranjski vrtci, enota Mojca
• Knjiga: VVZ2019 — str. 173
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: V sodobnem času smo se ljudje vse bolj začeli zavedati vpliva gibanja na naše fizično in mentalno zdravje. Priljubljene so postale najrazličnejše oblike gibanja, tako v zaprtih prostorih kot tudi na prostem. Različnih oblik gibanja je ogromno na voljo tudi za otroke v vseh starostnih obdobjih. Ker pa so v predšolskem obdobju posamezna področja otrokovega razvoja tesno povezana (Priročnik h Kurikulumu za vrtce), ima potemtakem gibanje pomemben vpliv na osebnostni razvoj predšolskega otroka. V članku se bom osredotočila prav na to področje – gibanje. V kolikšni meri in kako vidim povezavo med gibanjem in osebnostnim razvojem otroka. Opazovala bom starostno homogeno skupino ( 4 – 5 let ) v določenem časovnem okviru, in sicer kako bo redno in sistematično izvajanje gibalnih dejavnosti vplivalo na osebnostni razvoj otrok.
• Ključne besede: Osebnost, gibanje, celostni razvoj, gibalni razvoj

Vpliv Gibanja na Stanje UMA in Obratno

• Avtorji: ŠAPEK Suzana
  • ŠAPEK Suzana: Srednja šola Ravne, Slovenija
• Knjiga: PZOM2024 — str. 320
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Na Srednji šoli Ravne že nekaj let izvajamo projektne dneve, kjer pouk poteka po skupinah, ki štejejo od 10 do 15 dijakov. Pouk poteka drugače, dijaki so bolj motivirani, znanje, pridobljeno na tak način, pa je trajnejše. Dijaki prvih in drugih letnikov imajo skupaj s svojimi mentorji vsako leto na razpolago teme, namenjene zdravi šoli. Opisala bom primer teh projektnih dni, kjer je bil cilj spodbuditi učence k različnim dejavnostim, da izboljšajo duševno in telesno zdravje, pri tem pa smo izhajali iz dejstva, da sta psihično in fizično zdravje dijaka povezani z gibanjem in obratno. Ugotovili smo, da lahko fizično gibanje vpliva na stanje uma, saj lahko vadba in dejavnost izboljšata razpoloženje, povečata koncentracijo in zmanjšata stres. Na drugi strani pa lahko tudi stanje uma vpliva na gibanje. Kadar se dobro počutimo, imamo pozitivno samopodobo, smo optimistični, se lažje soočamo s težavami ter smo uspešnejši v šoli. Pri vsem tem pa je pomembno tudi to, da razgibavamo naše možgane. S tem ohranjamo spomin, si hitreje prikličemo podatke, možgani pa bolje in hitreje delujejo. To lahko dosežemo z različnimi dejavnostmi, kot so reševanje ugank in križank, igranje šaha, branje, in z zdravim življenjskim slogom, zato smo en projektni dan namenili tudi temu.
• Abstract (EN): At Secondary school Ravne, we have been holding project days for several years now, where lessons are held in groups of 10 to 15 students. Lessons are conducted differently, students are more motivated, and the knowledge acquired in this way is more permanent. Every year, first and second year students together with their mentors can choose between topics related to a healthy school. I will describe an example of these project days, where the goal was to encourage students to engage in various activities to improve their mental and physical health, starting from the fact that a student’s mental and physical health is related to movement and vice versa. We found that physical movement can affect the state of mind, as exercise and activity can improve mood, improve concentration and reduce stress. On the other hand, the state of mind can also have an effect on movement. When we feel good, we have a positive self-image, we are optimistic, we face problems more easily and we are more successful at school. Hence, it is also important to exercise our brain. With this, we preserve our memory, recall information faster, and the brain works better and faster. This can be achieved through various activities, such as solving riddles and crosswords, playing chess, reading, and with leading a healthy lifestyle, which is why we dedicated one project day to these activities as well.
• Ključne besede: zdrava šola, projektni dnevi, razgibavanje možganov

Vpliv Glasbe na Motivacijo pri Športni Vadbi

• Avtorji: KUKOVIČ Nataša Valh
  • KUKOVIČ Nataša Valh: Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, Slovenija
• Knjiga: PZ2026 — str. 290
• Vir: SRC-2026-10-06-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava vpliv glasbe na telesno dejavnost ter njen pomen pri motivaciji za športno rekreacijo in vadbo. Na podlagi pregleda strokovne literature analiziramo psihološke, fiziološke in socialne učinke glasbe ter njihovo povezanost z gibanjem. Glasba z ustreznim tempom, ritmom in glasnostjo lahko poveča stopnjo vzburjenja, izboljša razpoloženje, zmanjša občutek napora ter pripomore k večji vztrajnosti pri vadbi. Posebej pomembno vlogo ima pri rekreativnih športnikih in pri skupinskih oblikah vadbe, kjer spodbuja motivacijo, socialno povezanost ter pozitivno učno klimo. Prispevek osvetljuje tudi pomen ustrezne izbire glasbe glede na vrsto telesne dejavnosti, intenzivnost vadbe in značilnosti posameznika (starost, spol, osebnost, izobrazba). V kontekstu vzgoje in izobraževanja izpostavljamo uporabno vrednost glasbe kot pedagoškega orodja pri športni vzgoji, interesnih dejavnostih ter pri spodbujanju zdravega življenjskega sloga otrok, mladostnikov in odraslih. Ugotovitve kažejo, da lahko premišljena vključitev glasbe v vzgojno-izobraževalni proces pomembno prispeva k večji angažiranosti, boljšemu počutju ter dolgoročnemu oblikovanju pozitivnega odnosa do gibanja.
• Abstract (EN): This paper examines the impact of music on physical activity and its role in motivating participation in sport and recreational exercise. Based on a review of relevant literature, the study analyses the psychological, physiological, and social effects of music and their connection to movement. Music with appropriate tempo, rhythm, and intensity can increase arousal levels, enhance mood, reduce perceived exertion, and contribute to greater persistence during exercise. Its influence appears to be particularly significant among recreational athletes and in group exercise settings, where it fosters motivation, social interaction, and a positive learning environment. The paper further highlights the importance of selecting music according to the type and intensity of physical activity as well as individual characteristics such as age, gender, personality, and educational background. Within the context of education, music is presented as a valuable pedagogical tool in physical education classes, extracurricular activities, and the promotion of a healthy lifestyle among children, adolescents, and adults. The findings suggest that the thoughtful integration of music into educational practice can significantly enhance engagement, well-being, and the development of long-term positive attitudes toward physical activity.
• Ključne besede: glasba, telesna dejavnost, motivacija, športna rekreacija

Vpliv Glasbe na Socialni Razvoj Otrok

• Avtorji: HROVAT Maja
  • HROVAT Maja: JVIZ OŠ Dobrepolje
• Knjiga: PZOM2022 — str. 53
• Vir: SRC-2026-10-07-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Glasba vpliva na počutje človeka in ima lahko tudi terapevtski učinek. Lahko pomirja, vzpodbuja, tolaži itd. Ukvarjanje z njo lahko pozitivno vpliva na otrokove sposobnosti prilagajanja, dela v skupini, na samodisciplino in ustvarjalnost. Je lahko motivacijsko sredstvo in lahko pripomore pri oblikovanju samopodobe. V šolskem okolju je odlična priložnost za razvoj tovrstnih področjih pri pevskem zboru, kjer učenci aktivno sodelujejo v skupini in ob tem gradijo še svoje socialne veščine. Skupinsko delovanje vpliva na potrpežljivost, strpnost in pozornost. Zahteva interakcijo in komunikacijo, ki vzpodbuja timsko delo. Pri javnem nastopanju učenci gradijo svojo samozavest ter zaupanje vase ter te sposobnosti zlahka pozneje prenesejo na ostala življenjska področja. Sodelovanje pri takšnih dejavnostih je vsekakor krepitev in izboljšanje širših dejavnikov, ki vplivajo na zdravje otrok in mladostnikov.
• Key words (EN): glasba, razvoj, vpliv, otrok, pevski zbor, encourage, comfort, work in a group, self-discipline, tolerance, students build on their self-confidence

Vpliv hrupa na zdravje pri delu v šoli

• Avtorji: SELKO Jasmina
  • SELKO Jasmina: Osnovna šola Stična
• Knjiga: PZ2020 — str. 264
• Vir: SRC-2026-10-06-005
• Jezik: sl
• Povzetek: V našem vsakdanu nas obdaja veliko različnih zvokov, nekatere zaznavamo, drugih ne. Problem se pojavi, ko je teh zvokov preveč in v nas vzbujajo nemir. Pogosto je tako tudi v šolskem okolju, kjer veliko zaposlenih zaznavajo prostor kot preglasnega oz. hrupnega. Znano je, da hrup v šolskem okolju vpliva na počutje in zdravje učiteljev in učencev. Hrup lahko zmanjšuje zmožnost koncentracije in vpliva na vznemirjenost posameznika. Zaradi hrupa v okolici moramo glasneje govoriti, kar lahko privede do poškodb glasilk. Pomembno je, da kot učitelji prepoznamo hrupne situacije in skušamo odpraviti vzroke zanje. V sestavku so predstavljeni

Vpliv Interesnih Dejavnosti na Učno Manj Uspešne Učence

• Avtorji: PRŠA Mateja
  • PRŠA Mateja: OŠ Ljudski vrt Ptuj, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 98
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Osnovna šola je prostor, kjer otroci pridobivajo predvsem znanje. Seveda pa je šola še mnogo več, saj se učenci tukaj učijo tudi veščin in spretnosti, ki so potrebne za uspešno delovanje v družbi. Z vstopom v šolo se otrok sreča z različnimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje njegove samopodobe. Ob rednem pouku se učencem v okviru razširjenega programa omogoča vključevanje v različne interesne dejavnosti. Učenci, ki so pri pouku učno manj uspešni, lahko tam lažje pokažejo svoje sposobnosti in razvijajo svoje potenciale, ki jih v okviru rednega učnega procesa ne morejo. V prispevku bom predstavila interesno dejavnost prostovoljstvo ter aktivnosti, ki smo jih izpeljali pri tej dejavnosti. Izkušnje, ki so jih sodelujoči učenci s tem pridobili, so jih obogatile in pozitivno vplivale na njihovo samopodobo. Zanimalo me je tudi, kako oni sami doživljajo interesne dejavnosti. Odgovore na to vprašanje so podali učenci, ki so vključeni v interesno dejavnost prostovoljstvo.
• Abstract (EN): Primary school is a place where children acquire knowledge. However, school is much more than that, as students also develop skills and competencies necessary for successful participation in society. Upon entering school, a child encounters various factors that influence the formation of their self-image. In addition to regular classes, the school offers students the opportunity to participate in various extracurricular activities as part of its extended program. Students who are less successful in academic subjects may find it easier to showcase their abilities and develop their potential in these activities, which they might not be able to do during regular lessons. In this article, I will present the extracurricular activity of volunteering and the activities we carried out within this program. The experiences they gained enriched them and had a positive impact on their self-image. I was also interested in how students themselves perceive extracurricular activities. The answers to this question were provided by students involved in the volunteering program.
• Key words (EN): učenci, interesna dejavnost

Vpliv Izkušenj Srednješolskega Učitelja Fizike na Poučevanje v Osnovni Šoli na Temo Optike

• Avtorji: PETELINŠEK Zdenka
  • PETELINŠEK Zdenka: OŠ Šmarje pri Jelšah, Slovenija
• Knjiga: IP2024 — str. 331
• Vir: SRC-2026-10-07-002
• Jezik: sl
• Povzetek: V članku želim predstaviti, kako lahko učenci in dijaki različnih starosti z različnim predznanjem spoznajo leče za korekcijo vida, kako jih lahko preučujejo in na kaj sem morala biti pozorna pri obravnavi teme v osnovni šoli in v gimnaziji. Učenci v osnovni šoli še ne znajo računsko dokazati nalog o lečah, medtem ko dijaki v gimnaziji znajo svoje znanje podkrepiti z matematiko in fiziko, znajo določiti krivinske polmere, odčitati lomni količnik in izračunati lomnost leče. V nadaljevanju so v gimnaziji lahko korekcijo povezali s sistemom dveh leč, očesne in očalne. Vsi so spoznavali leče za korekcijo kratkovidnosti, daljnovidnosti, starostne slabovidnosti, astigmatizma in prizmatičnosti.
• Abstract (EN): In this article, I want to present how pupils and students of different ages with different prior knowledge can get to know lenses for vision correction, how they can study them and what I had to pay attention to when dealing with the topic in primary and secondary school. Primary school pupils do not yet know how to prove computational tasks about lenses, while secondary school students know how to support their knowledge with mathematics and physics, they know how to determine curvature radii, how to read the refractive index and calculate the dioptre of the lens. In secondary school, the correction could be associated with a system of two lenses, an eye lens and a lens. They were all discovering lenses for the correction of myopia, hyperopia, presbyopia, astigmatism and prism.
• Ključne besede: optika, očala, leče, kratkovidnost, daljnovidnost, starostna slabovidnost

Vpliv jezikovnih dejavnosti na osebnostni razvoj predšolskega otroka

• Avtorji: SEVER BOROVNIK Vesna
  • SEVER BOROVNIK Vesna: Vrtci Brezovica
• Knjiga: VVZ2019 — str. 94
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Predšolsko obdobje je čas intenzivnega psihofizičnega in osebnostnega razvoja, zato je pomembno, da je vzgojno-izobraževalni proces kakovosten. Pri tem je pomembno poznavanje značilnosti otrokovega razvoja in upoštevanje načel predšolske vzgoje. V prispevku predstavljam, kako sem v skupini 4-6 let z različnimi dejavnostmi s področja jezik spodbujala in razvijala osebnostni razvoj predšolskega otroka, upoštevajoč individualne razlike med posamezniki, otrokove ideje, zanimanje in želje. Nekaj teh dejavnosti smo predstavili ostalim otrokom naše enote, pa tudi staršem.
• Ključne besede: jezik, govor, pripovedovanje, izražanje, nastopanje

Vpliv Likovnega Izražanja na Psihofizično Zdravje Otrok in Mladostnikov

• Avtorji: RAKEF Vesna
  • RAKEF Vesna: OŠ Trzin, Slovenija
• Knjiga: PZOM2023 — str. 173
• Vir: SRC-2026-10-05-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Učenci se v procesu izobraževanja soočajo z različnimi stiskami, obremenitvami, izzivi …, zato je nujno, da se likovno izražajo in ob tem skrbijo za svoje psihofizično zdravje. Likovno ustvarjanje pozitivno vpliva tako na duševno kot na telesno počutje in dviguje učenčevo odpornost na negativne učinke stresa. Z likovnim izražanjem imajo učenci možnost nebesedno izraziti svoje občutke, izkušnje, travme, ideje, opazovati svoj notranji svet in svet okoli sebe. Z ustvarjanjem si krepijo divergentno mišljenje, pridobivajo nove spretnosti, razvijajo kognitivne potenciale in nenazadnje likovno ustvarjanje pozitivno vpliva tudi na njihovo samozavest.
• Abstract (EN): In the process of education, students are faced with various hardships, burdens, challenges… so it is essential that they express themselves artistically and at the same time take care of their psychophysical health. Art creation has a positive effect on both mental and physical well-being and increases the student’s resistance to the negative effects of stress. Through artistic expression, students could non-verbally express their feelings, experiences, traumas, ideas, observe their inner world and the world around them. By creating, they strengthen divergent thinking, acquire new skills, develop cognitive potentials, and finally, artistic creation also has a positive effect on their self-confidence.
• Ključne besede: likovno izražanje, duševno zdravje, sprostitev

Vpliv Magične Joge na Psihofizično Zdravje Učencev v Osnovni Šoli

• Avtorji: ŽVAB Ana Kersnik
  • ŽVAB Ana Kersnik: Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 388
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Promocija zdravja v vzgoji in izobraževanju postaja vedno bolj pomembna ne samo za učitelje, vzgojitelje ter druge strokovne delavce, temveč tudi za učence, od katerih se vsakodnevno pričakuje visoko stopnjo čustvene stabilnosti, potrpežljivosti in notranje moči. Dolgotrajna izpostavljenost stresu, nenehni stiki z drugimi učenci in visoka pričakovanja lahko privedejo do izgorelosti, zmanjšane motivacije in poslabšanja psihofizičnega zdravja. Psihofizično zdravje učencev je pomembno, saj se učenci v razvoju odkrivajo, razvijajo in odraščajo. V osnovni šoli je ta proces intenziven in izrazito vpliva na vsakega posameznika na drugačen način, zato je temu potrebno posvetiti dodatno pozornost. V hitri vsakodnevni rutini postanejo učenci velikokrat utrujeni, nejevoljni, zato potrebujejo dobre temelje, ki jim pri tem pomagajo. Joga je večtisočletni starodavni koncept, ki jim lahko pomaga izboljšati koncentracijo ter blagodejno vpliva na njihovo počutje in zdravje. Medtem ko v današnjem svetu veliko poudarjamo fizično zdravje, je še vedno (kljub prizadevanjem) premalo narejeno na področju psihičnega zdravja. Magična joga jim pomaga povezati um, telo in duha ter okrepiti njihovo fizično in psihično zdravje. Ko se starodavni koncept ved in praks pripne na novodoben in vsakodneven način poučevanja, lahko učenci izboljšajo svoje psihofizično počutje in zdravje, odrasli lahko pomagamo na konkreten način pri boljšem doseganju rezultatov, prispevamo k umiritvi, pri čemer se poveča občutek zadovoljstva in samozavesti, izboljšata se samokontrola in uravnavanje emocij - damo jim večno popotnico za zdrav način življenja.
• Abstract (EN): Health promotion in education is becoming increasingly important not only for teachers, educators and other professionals, but also for students, from whom a high level of emotional stability, patience and inner strength is expected on a daily basis. Prolonged exposure to stress, constant contacts with other students and high expectations can lead to burnout, reduced motivation and deterioration of psychophysical health. The psychophysical health of students is important, as students are discovering, developing and growing up in the process. In primary school, this process is intense and has a distinct impact on each individual in a different way, so it is necessary to pay extra attention to it. In the fast-paced daily routine, students often become tired, restless and need a good foundation to help them with this. Yoga is an ancient concept that is thousands of years old and can help them improve their concentration and has a beneficial effect on their well-being and health. While in today’s world we emphasize physical health a lot, there is still (despite efforts) not enough done in the area of mental health. Magical yoga helps them connect their mind, body and spirit and helps them strengthen their physical and mental health. When the ancient concept of knowledge and practices is attached to a modern and everyday way of teaching, students can improve their psychophysical well-being and health and help them in a concrete way to achieve better results, contribute to calmness, increase the feeling of satisfaction and self-confidence, improve self-control and emotional regulation - an eternal journey for a healthy lifestyle is given to them.
• Ključne besede: psihofizično zdravje, sprostitev, magična joga, izgorelost, samoregulacija čustev, otroci s posebnimi potrebami, sociologija, koncentracija

Vpliv matematičnih dejavnosti na osebnostni razvoj otroka

• Avtorji: ŠEPUL Romana
  • ŠEPUL Romana: Osnovna šola Mežica – enota Vrtec Mežica
• Knjiga: VVZ2019 — str. 162
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku opisujem vpliv matematičnih dejavnosti na osebnostni razvoj otroka v predšolskem obdobju. Predstavila bom matematične dejavnosti verjetnosti s katero lahko pri otroku razvijamo različne spodobnosti. S primerom bom poskušala prikazati, da je lahko tudi zahtevnejša in redko izvedena dejavnost otrokom všeč, ter da lahko s pomočjo matematičnih dejavnosti vplivamo na osebnostni razvoj otroka.
• Ključne besede: otrok, matematika, vrtec, razvoj, verjetnost

Vpliv medijev na interes za knjigo

• Avtorji: ROBEK Kristja
  • ROBEK Kristja: Vrtec Ciciban Novo mesto
• Knjiga: VVZ2020 — str. 326
• Vir: SRC-2026-09-30-017
• Jezik: sl
• Povzetek: V času, ko je tehnologija in uporaba različnih medijev vključena v naš vsakdan, sem želela pri otrocih preveriti kaj jim je v tem času bližje; ali je to knjiga in stik z odraslo osebo ali je vlogo obojega prevzela tehnologija. Postavljalo se mi je vprašanje ali je morda medij vsiljena potreba otrok ali gre že v predšolskem obdobju za nujno vzgojno izobraževalno potrebo. Odgovore sem dobila od 6 letnih otrok preko anketiranja po določenem časovnem obdobju, ko sem jim knjige oz. pravljice predstavila na različne načine (branje, pripovedovanje, poslušanje posnetka preko radia, poslušanje zgodbe preko televizije). Naloga vsakega vzgojitelja je, da v poplavi medijske izbire ne pozabi na pomembnost knjižne vzgoje in hkrati, da medije uporablja v meri, ki ne spodbuja otroke k še večji uporabi televizije.
• Ključne besede: knjižna vzgoja, mediji, knjiga, otrok

Vpliv mednarodnega sodelovanja na vzgojnoizobraževalni proces v vrtcu

• Avtorji: PIŠLJAR Mina
  • PIŠLJAR Mina: Vrtec Galjevica Ljubljana
• Knjiga: VVZ2020 — str. 151
• Vir: SRC-2026-09-30-017
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku je predstavljeno mednarodno sodelovanje vrtca, predvsem na evropski ravni. Zaznane so bile potrebe na področju vzgojno-izobraževalnega procesa ter tudi razpoložljivih sredstev in znanja strokovnih delavcev. Vpetost v sodobno okolje je izražala vedno večje razlike, ki jih je mogoče premostiti z neposrednimi izkušnjami in ustvarjanjem pogojev za dobre medsebojne odnose. Ugotovitve so pokazale, da mednarodno sodelovanje izredno pozitivno vpliva na dialog med zaposlenimi, sodelovanje med oddelki ter s starši, strokovni razvoj zaposlenih in izmenjavo dobrih praks, spoštovanje različnih kultur, zmožnost komuniciranja v tujem jeziku ter motiviranost za učenje tujih jezikov, kot tudi podporo ravnatelja zaposlenim. Res pa je, da so mednarodni projekti obsežni delovni zalogaji, ki terjajo mnogo več časa kot tradicionalne prakse, toda prinašajo odlične rezultate, ogromno izkušenj, mednarodna prijateljstva in nenazadnje osebno zadovoljstvo vseh sodelujočih.
• Ključne besede: mednarodno sodelovanje, komunikacija, predšolska vzgoja, strokovno izpopolnjevanje, kreativnost

Vpliv Medsebojnih Odnosov na Zdravje Posameznika

• Avtorji: MIRT Vesna Kržičnik
  • MIRT Vesna Kržičnik: Vrtec Levček pri OŠ Podbočje
• Knjiga: PZ2017 — str. 21
• Vir: SRC-2026-10-06-002
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku sem se osredotočila na pomen medsebojnih odnosov na delovnem mestu, kjer se srečujemo z različnimi ljudmi. Medsebojni odnosi močno vplivajo na počutje posameznika, zato sta vzpostavitev in ohranitev kakovostnih odnosov ključna za zdravje posameznika. V prvem delu so predstavljeni dejavniki, ki najbolj vplivajo na odnose in kakovost opravljenih nalog. V drugem delu so predstavljeni načini, kako izboljšati medosebne odnose in poskrbeti za zdravje.
• Ključne besede: medosebni odnosi, zdravje, izgorevanje, komunikacija

Vpliv Mobilnega Telefona na Hrbtenico pri Otrocih in Mladostnikih

• Avtorji: ŠILDENFELD Dario
  • ŠILDENFELD Dario: OŠ Grm, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 500
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: V sodobni družbi mobilni telefoni predstavljajo nepogrešljiv del življenja otrok in mladostnikov, vendar njihova dolgotrajna uporaba negativno vpliva na držo in zdravje hrbtenice. Zaradi nepravilne drže pri uporabi mobilnih naprav, zlasti sklanjanja glave in ukrivljanja hrbta, se pojavljajo težave, kot so kronične bolečine, sindrom “tehničnega vratu” ter povečano tveganje za razvoj skolioze in kifoze. Raziskave kažejo, da sklonjena glava pod kotom 45 stopinj lahko poveča obremenitev vratne hrbtenice do 22 kg, kar dolgoročno vodi v degenerativne spremembe. Za preprečevanje teh težav je ključnega pomena ozaveščanje o pravilni drži, omejevanje časa uporabe telefonov ter spodbujanje telesne aktivnosti. Priporočajo se ergonomske prilagoditve, redne raztezne vaje in uporaba stolov, ki nudijo ustrezno podporo hrbtenici. Starši, učitelji in zdravstveni delavci imajo pomembno vlogo pri spodbujanju zdravih navad. S pravilnimi preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje za dolgoročne težave s hrbtenico in prispevamo k boljšemu telesnemu zdravju mladih generacij.
• Abstract (EN): In modern society, mobile phones are an indispensable part of the lives of children and adolescents, but their prolonged use negatively affects posture and spinal health. Incorrect posture when using mobile devices, especially bending the head and arching the back, causes problems such as chronic pain, “tech neck” syndrome and an increased risk of developing scoliosis and kyphosis. Research shows that a head bent at an angle of 45 degrees can increase the load on the cervical spine by up to 22 kg, which in the long term leads to degenerative changes. Raising awareness of correct posture, limiting the time spent using phones and encouraging physical activity are key to preventing these problems. Ergonomic adjustments, regular stretching exercises and the use of chairs that provide adequate spinal support are recommended. Parents, teachers and healthcare professionals play an important role in promoting healthy habits. With the right preventive measures, we can reduce the risk of long-term spinal problems and contribute to better physical health of young generations.
• Key words (EN): zaslon, zdravje, hrbtenica, mobilni telefon

Vpliv Multikulturnosti na Psihodinamiko Športne URE

• Avtorji: BERNARD Tomaž
  • BERNARD Tomaž: Srednja šola Jesenice
• Knjiga: DM2018 — str. 288
• Vir: SRC-2026-10-07-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Vzgoja predstavlja pomemben del socializacije mladih in pomembno vpliva na njihove predstave o svetu. Zaradi ekonomskih in drugih vzrokov živimo v svetu množičnih migracij in prebivalci držav so vedno bolj mešanega etničnega porekla. Vzgoja za multikulturnost je pomembna za spoprijemanje in življenje v takšnem svetu, za zmanjševanje nestrpnosti, nujna pa je tudi za mirno sožitje z ljudmi. V slovenskih šolah obstajajo smernice za multikulturno vzgojo, njihova izvedba v praksi pa je vse prej kot enotna. Pomembno vlogo na tem področju lahko igrajo tudi učitelji športne vzgoje. Kot primer dobre prakse pri odgovornem vzgojno-izobraževalnem delu v multikulturnem šolskem okolju je predstavljen pouk športne vzgoje in pristop Football 3, ki upošteva kulturno in jezikovno različnost učencev, hkrati pa izpostavlja šport in rekreacijo kot univerzalno skupno vrednoto in tudi kot sredstvo za uspešno integracijo učencev iz drugih okolij.
• Ključne besede: integracija, multikulturnost, sožitje, šport, vzgoja

Vpliv Narave in Gibanja na Psihofizično Zdravje Otrok

• Avtorji: BODLAJ Anja
  • BODLAJ Anja: Kranjski vrtci, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 942
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Psihofizično zdravje otrok pomeni ravnovesje med telesnim, duševnim in socialnim razvojem. V sodobnem času otroci preživijo premalo časa v gibanju in naravi, kar vpliva na njihovo zdravje. Gibanje je osnovna potreba otrok in pomembno vpliva na razvoj motorike ter telesne pripravljenosti. Poleg tega gibanje zmanjšuje stres, izboljšuje razpoloženje in spodbuja koncentracijo. Narava ima pomirjujoč učinek in pozitivno vpliva na duševno zdravje. Otrokom omogoča raziskovanje, uporabo čutov ter razvoj domišljije in ustvarjalnosti. Največji učinek dosežemo, ko gibanje poteka v naravnem okolju. Gibanje v naravi spodbuja celostni razvoj ter izboljšuje socialne spretnosti in samoregulacijo. Pomembno vlogo pri tem imajo odrasli, ki z zgledom in spodbudo oblikujejo otrokove navade. Redno gibanje in stik z naravo sta ključna za zdravo in uravnoteženo otroštvo. THE INFLUENCE OF NATURE AND EXERCISE ON THE PSYCHOPHYSICAL HEALTH OF CHILDREN
• Abstract (EN): Psychophysical health in children represents a balance between physical, mental, and social development. In modern times, children spend too little time being physically active and in nature, which affects their health. Movement is a basic need of children and plays an important role in the development of motor skills and physical fitness. In addition, physical activity reduces stress, improves mood, and enhances concentration. Nature has a calming effect and positively influences children’s mental health. It enables children to explore, use their senses, and develop imagination and creativity. The greatest benefits are achieved when physical activity takes place in a natural environment. Movement in nature supports holistic development and improves social skills and self-regulation. Adults play an important role by setting an example and encouraging healthy habits. Regular physical activity and contact with nature are essential for a healthy and balanced childhood.

Vpliv odraslih na otrokov osebnostni razvoj

• Avtorji: KOLIČ Bianka
  • KOLIČ Bianka: Vrtec Najdihojca, Ljubljana
• Knjiga: VVZ2019 — str. 28
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: V članku se bom osredotočila predvsem na vprašanje vpliva odraslih, torej staršev, starih staršev, vzgojiteljev, učiteljev in vzornikov na otrokov osebnostni razvoj. Socializacija oz. vpliv družbenega okolja igra ključno vlogo pri vzgoji in osebnostnem razvoju otroka. Ker je družina osnovna celica, v kateri otrok raste in se razvija, starši oz. skrbniki pa imajo glavni vpliv pri oblikovanju njegove osebnosti, se mnogi strokovnjaki na področju vzgoje ukvarjajo prav s to temo. Tudi vsak starš, vzgojitelj … se največkrat sprašuje ali je dovolj dober vzor otroku, mu je v spodbudo ali ga omejuje na njegovi poti rasti v zrelo osebnost. V svoji dolgoletni praksi v heterogenem oddelku sem bila priča različnim primerom vpliva staršev na otrokov osebnostni razvoj. Nekaj opažanj bom opisala v tem članku.
• Ključne besede: Osebnost, družina, vzgoja, otrok, starši

Vpliv okolja na osebnostni razvoj predšolskega otroka

• Avtorji: KOSTANJŠEK Martina
  • KOSTANJŠEK Martina: Vrtec pri OŠ Leskovec pri Krškem
• Knjiga: VVZ2019 — str. 255
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Okolje, v katerem otrok živi, nedvomno vpliva na njegov osebnostni razvoj. Dotiki in objemi, ki mu jih namenijo njegovi najbližji, spodbudno učno okolje in čustveno ugodna klima, medsebojno zaupanje in spoštovanje, opogumljanje pri spopadanju otrok z izzivi in sprejemanje trme kot nečesa, česar si ni »izmislil« otrok sam – vse to je tisto, kar šteje pri končnem rezultatu…
• Ključne besede: dotiki in objemi, družina, spodbudno učno okolje, čustveno ugodna klima, razvoj samostojnosti

Vpliv Plesa na Psihofizično Zdravje Otrok in Mladostnikov

• Avtorji: GODINA Vesna
  • GODINA Vesna: Osnovna šola Beltinci, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 471
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek raziskuje vpliv plesa na psihofizično zdravje otrok in mladostnikov. V sodobni družbi, kjer se vse več mladih sooča s pomanjkanjem gibanja, stresom in socialno izolacijo, ples ponuja celosten pristop k razvijanju telesnih sposobnosti, mentalnega zdravja ter socialnih veščin. Redna plesna dejavnost prispeva k izboljšanju koordinacije, ravnotežja, gibljivosti in splošne telesne pripravljenosti. Različni plesni slogi (npr. balet, hip-hop, sodobni ples) krepijo različne skupine mišic ter izboljšujejo srčno-žilni sistem. Poleg tega ima tudi psihološke koristi, saj zmanjšuje stres, krepi samozavest in spodbuja izražanje. Na socialni ravni ples spodbuja sodelovanje, komunikacijo in občutek pripadnosti, medtem ko na kognitivni ravni prispeva k boljši pozornosti in učenju. Raziskava o vplivu plesa vključuje primerjalno študijo med otroki, ki se ukvarjajo s plesom, in tistimi, ki se ne. Zaključimo lahko, da ples predstavlja koristno dejavnost, ki jo je smiselno vključiti v vzgojno-izobraževalni sistem.
• Abstract (EN): The article explores the impact of dance on the psychophysical health of children and adolescents. In modern society, where an increasing number of young people face a lack of physical activity, stress, and social isolation, dance offers a holistic approach to developing physical abilities, mental health, and social skills. Regular dance activity contributes to improved coordination, balance, flexibility, and overall physical fitness. Various dance styles (e.g., ballet, hip-hop, contemporary dance) strengthen different muscle groups and improve the cardiovascular system.In addition, dance has psychological benefits, as it reduces stress, boosts selfconfidence, and encourages self-expression. On a social level, dance promotes cooperation, communication, and a sense of belonging, while on a cognitive level, it supports better attention and learning. The research on the effects of dance includes a comparative study between children who participate in dance and those who do not.It can be concluded that dance is a beneficial activity that should be meaningfully integrated into the educational system.
• Ključne besede: ples, psihofizično zdravje, počutje, otroci

Vpliv Pohoda Alpe Adria na Samopodobo in Samozavest Otrok s Čustveno-vedenjskimi Težavami

• Avtorji: ĆORIĆ Tina
  • ĆORIĆ Tina: Strokovni center Kranj, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 167
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava vpliv večdnevnega pohoda Alpe Adria na samopodobo in samozavest otrok s čustveno-vedenjskimi težavami, vključenih v Strokovni center Kranj. Namen prispevka je poglobljeno raziskati, kako mladostniki doživljajo izkušnjo pohoda ter kakšen pomen ima ta izkušnja za njihov odnos do sebe, drugih in za njihovo psihofizično zdravje. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu in analizi delno strukturiranih intervjujev z mladostniki po zaključku pohoda. Rezultati kažejo, da pohod predstavlja celostno psihosocialno izkušnjo, v kateri se prepletajo telesni napor, socialna povezanost, čustvena varnost in stik z naravnim okoljem. Osrednje ugotovitve kažejo na razvoj bolj stabilne samopodobe in večje samozavesti, ki se oblikujeta na podlagi lastne izkušnje vztrajanja in doseganja ciljev. Pomembno vlogo pri tem imajo skupina, vzgojitelji in naravno okolje. Izsledki kažejo, da mladostniki izkušnjo pohoda prenašajo v vsakdanje življenje kot trajen vir notranje moči, lastne vrednosti in opore v stresnih situacijah.
• Abstract (EN): This paper examines the impact of a multi-day Alpe Adria hiking experience on the self-concept and self-confidence of children with emotional and behavioral difficulties enrolled in the Professional Center Kranj. The aim of the study is to explore how adolescents experience the hike and what meaning they attribute to it in relation to themselves, others, and their psychophysical well-being. The research is based on a qualitative approach and includes an analysis of semi-structured interviews conducted with participants after the completion of the hike. The results indicate that the hiking experience represents a holistic psychosocial process in which physical exertion, social connectedness, emotional safety, and contact with the natural environment intertwine. Key findings suggest the development of a more stable self-concept and increased self-confidence, shaped through personal experiences of perseverance and goal achievement. The group, educators, and the natural environment play a significant role in this process. The findings further show that adolescents transfer the hiking experience into their everyday lives as a lasting source of inner strength, selfworth, and support in stressful situations.
• Ključne besede: samopodoba, samozavest, čustveno-vedenjske težave, izkustveno učenje

Vpliv Pozitivnih Učnih Pohval na Učenje

• Avtorji: BOGDAN Tadeja
  • BOGDAN Tadeja: OŠ Srečka Kosovela Sežana
• Knjiga: DM2017 — str. 89
• Vir: SRC-2026-10-07-008
• Jezik: sl
• Povzetek: V svojem prispevku želim predstaviti, kako pozitivne učne pohvale vplivajo na učenje. Rada bi vam predstavila nekaj idej, kako sem jih na prijazen in spoštljiv način vpeljala v delo. V mesecu aprilu 2017 sem nadomeščala daljšo bolniško odsotnost in preizkusila plakat pohval. Želja, da so učenci opaženi in pohvaljeni, je zelo izrazita. Velikokrat so me učenci presenetili in spomnili, da rek: “Prijazna beseda, lepo mesto najde,” še kako velja.
• Ključne besede: čustva, pohvala, nagrajevanje, plakat pohval, lonček sreče, brezplačne pohvale

Vpliv pravljice na čustveni in socialni razvoj otroka v prvem starostnem obdobju

• Avtorji: FUČIK Helena
  • FUČIK Helena: Vrtec Velenje, Slovenija
• Knjiga: VVZ2023 — str. 47
• Vir: SRC-2026-09-30-020
• Jezik: hr
• Povzetek: Razvoj čustev in socialnih odnosov je pri otrocih zelo pomemben. Nenazadnje otroci svoja čustva zrcalijo skozi doživetja v igro in vsakdanje življenje. Le ta jim pomagajo graditi medsebojne odnose in se učiti, kako se odzivati v določenih situacijah. In nenazadnje, kakšno vlogo ima pri tem pravljica? V kolikšni meri predstavlja motivacijsko sredstvo za izvedbo začrtanih dejavnosti na vseh področjih otrokovega razvoja?
• Abstract (EN): The development of emotional and social relationships is very important among young children. Kids mirror their emotions through engaging in playtime and everyday life. That helps them improve relationships with their peers and learn how to properly react to certain situations in life. What is the role of storytelling in their development? To what extent does it provide a motivational tool for carrying out the activities planned in all areas of the child’s development?

Vpliv pravljice z lutko: dober uvod v začetek podaljšanega bivanja

• Avtorji: BIVANJA Sodobni izzivi podaljšanega, LEŠNIČAR Mateja
  • LEŠNIČAR Mateja: OŠ Frana Roša Celje
• Knjiga: OPB2020 — str. 142
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: Preko lutke se otrok lahko prestavi v drug svet, kraj, čas in lahko postane druga oseba. Otrok ob lutkovnih dejavnostih potrebuje največjo mero svobodnega mišljenja za razvoj potencialov, skupine, v katerih otroci sodelujejo, pa dovolj svobode za razvoj idej. Za kreativnost ni nobenih norm. Vsak otrok je individualnost zase, učitelj/vzgojitelj pa ga spodbuja, da izdela lutko in ustvari karakter na svojstven, njemu lasten način. Otrokom, ki imajo težave s svojo fino motoriko in samopodobo, bo občutek, da zmorejo narediti lutko in z njo tudi zaigrati, pripomogel h krepitvi samozaupanja. Seveda se z doraščanjem povečuje tudi zahtevnost in oblikovanje lutk in prizorov.
• Ključne besede: lutka, domišljija, igra, motivacija za delo

Vpliv prehrane in telesne aktivnosti na psihofizično zdravje otrok

• Avtorji: MATIJEVIĆ Polona
  • MATIJEVIĆ Polona: VIZ III. Oš Rogaška Slatina
• Knjiga: PZOM2019 — str. 6
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Prehrana in telesna aktivnost močno vplivata na psihofizično zdravje otrok. Pomembno je, da otroka čimprej naučimo zdravega načina prehranjevanja in ga spodbujamo k redni in zmerni telesni aktivnosti. Želimo doseči, da ostane gibanje otrokova potreba in da sam skrbi za zdrav življenjski slog. Telesna aktivnost pozitivno vpliva na duševno zdravje otroka. Otroka moramo na različne načine motivirati in ga spodbujati h gibalni aktivnosti in mu privzgojiti zdrav način prehranjevanja. Pomanjkanje telesne aktivnosti in neprimerno prehranjevanje vodita v slabši psihofizični razvoj, različne bolezni, slabšo zmogljivost, posledično slabše počutje in nižjo samopodobo.
• Ključne besede: prehrana, telesna aktivnost, psihofizično zdravje otrok, motivacija, zgled

Vpliv Profesionalnega Ukvarjanja s Športom na Psihofizično Zdravje Učencev

• Avtorji: GORENŠČEK Ines
  • GORENŠČEK Ines: OŠ Franca Lešnika – Vuka
• Knjiga: PZOM2022 — str. 94
• Vir: SRC-2026-10-07-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Izjemni uspehi slovenskega športa nas vedno znova razveseljujejo. Seveda se vse začne pri vzgoji mladih, perspektivnih športnikov. Slovenija očitno zna prepoznati, podpreti in poskrbeti za ustrezen razvoj športno nadarjenih posameznikov. Vsak mlad športnik pa je v prvi vrsti tudi učenec, ki obiskuje obvezen program osnovne šole. V življenju teh učencev je prisotnost dodatnega stresa neizbežna. Vsakodnevni, večurni treningi, tekme in okrevanje po poškodbah, zahtevajo prilagoditve šolskih obveznosti. Delavci šole morajo biti seznanjeni z vsakodnevno rutino učenca športnika in prilagoditi način dela. Pomembno je, da zna šola prisluhniti športnikom, da sodeluje s starši in celo njihovimi trenerji ter zaščiti psihofizično zdravje svojih učencev.
• Abstract (EN): The extraordinary successes of Slovenian sport has always delighted us. Of course, it all starts with educating young, promising athletes. Slovenia obviously knows how to recognize, support and take care of the appropriate development of talented sports individuals. Every young athlete is first and foremost a student who attends the compulsory primary school program. In the lives of these students, the presence of additional stress is inevitable. Daily, multi-day training, matches and recovery from injuries require adjustments to school responsibilities. Teachers need to be familiar with the daily routine of the student-athlete and adjust the schoolwork. It is important that the school listens to athletes, work with parents and even their coaches, and protect the psychophysical health of its students.
• Ključne besede: nadarjenost, profesionalni šport, prilagoditve, šola

Vpliv Programa Matp na Socializacijo Otrok s Posebnimi Potrebami

• Avtorji: VOURI Doris
  • VOURI Doris: OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 195
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Program MATP (Motor Activity Training Program), ki ga je razvilo gibanje Special Olympics, predstavlja prilagojeno obliko gibalnih dejavnosti za otroke in mladostnike s težjo in težko motnjo v razvoju. Njegov osnovni cilj je omogočiti vsem otrokom izkušnjo gibanja, sodelovanja in uspeha ne glede na njihove telesne ali intelektualne zmožnosti. Prispevek obravnava vpliv izvajanja programa MATP na socializacijo otrok s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalnem okolju. V ospredju so vidiki vključevanja, sodelovanja z vrstniki, krepitev občutka pripadnosti ter razvoj socialnih veščin. Na podlagi pregleda literature in primerov dobre prakse ugotavljamo, da MATP pomembno prispeva k zmanjševanju socialne izolacije, izboljšuje komunikacijo ter spodbuja pozitivne odnose med otroki z in brez posebnih potreb. Program omogoča izkušnjo uspeha, ki pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo in motivacijo za sodelovanje. V zaključku izpostavljamo pomen sistematične vključitve MATP v redne gibalne in športne aktivnosti ter potrebo po usposabljanju strokovnih delavcev za kakovostno izvedbo programa.
• Abstract (EN): The MATP (Motor Activity Training Program), developed by the Special Olympics movement, represents an adapted form of physical activity for children and youth with severe and profound developmental disabilities. Its primary goal is to provide all children with the opportunity to experience movement, participation, and success regardless of their physical or intellectual abilities. This paper examines the impact of implementing the MATP program on the socialization of children with special needs within educational settings. Particular emphasis is placed on inclusion, peer interaction, strengthening the sense of belonging, and the development of social skills. Based on a review of the literature and examples of good practice, it is found that MATP significantly contributes to reducing social isolation, improving communication, and fostering positive relationships between children with and without special needs. The program enables experiences of success, which positively influence children’s self-esteem and motivation to participate. In conclusion, the importance of systematically integrating MATP into regular physical and sports activities is highlighted, along with the need for proper training of professionals to ensure high-quality program implementation.
• Key words (EN): MATP, socializacija, posebne potrebe, gibalne aktivnosti

Vpliv psihičnih in fizičnih sprememb na poučevanje

• Avtorji: ZAKRAJŠEK Nataša Krajnc
  • ZAKRAJŠEK Nataša Krajnc: Srednja zdravstvena šola Celje
• Knjiga: PZ2018 — str. 300
• Vir: SRC-2026-10-06-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Poučevanje je za mlade učitelje zelo lahkotno. Iz fakultet prihajajo zdravi, polni samozavesti, idej in sveže energije. Vsa ta svežina prične z leti izgubljati na svoji moči. Vendar se velikokrat zgodi da mladi učitelji ne dobijo priložnosti za zaposlitev, starejši učitelji pa so na robu izgorelosti. Po dvajsetih ali tridesetih letih poučevanja so precej vidne tako fizične kot psihične spremembe na telesu. Učitelji izgorijo, pojavijo se duševne težave. Stres in izgorevanje sta stalnica pri večini zaposlenih tako v Sloveniji, kot v drugih državah Evropske unije, pa tudi širše. V fizičnem smislu pa težko opravljajo poučevanje v kliničnem okolju v kolikor se opredelim na učitelje, ki poučujejo praktični pouk. Moja naloga bi bila, da ugotovimo kako jim pomagati in jim olajšali poučevanje. Vsi bomo enkrat prišli do tega obdobja pred upokojitvijo in vsaka ideja je dobrodošla kako si pomagati.
• Ključne besede: poučevanje, stres, izgorevanje, telesne spremembe

Vpliv ravnatelja na klimo v zbornici

• Avtorji: ZORC Melita
  • ZORC Melita: OŠ Log-Dragomer
• Knjiga: PZ2019 — str. 52
• Vir: SRC-2026-10-06-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Ravnatelj ima v šoli mnogo različnih vlog, najpomembnejši in osnovni sta pedagoški vodja in direktor. S svojim znanjem, izkušnjami in osebnimi značilnostmi vpliva na klimo v zbornici in šoli. Krmari med zahtevami in pričakovanji učiteljev, učencev, staršev, občino in državo. Obvladati mora stroko, zakonodajo in predpise, računovodstvo, plačilno zakonodajo, varovanje osebnih podatkov in še bi lahko naštevala. Večina ravnateljev se zaveda, da so odnosi na šoli med učitelji v veliki meri odvisni od njegovega odnosa do njih in njihovega dela. Zaupanje, spoštovanje in enakopravno vrednotenje posameznika in njegovega dela je klučno za dobre odnose na šoli. Tudi v zbornicah lahko pohvala ravnatelja učitelju polepša dan in mu da nov zagon za delo, ki je vse bolj stresno.
• Ključne besede: ravnatelj, pedagoški vodja, zbornica, vzdušje, pričakovanja

Vpliv Revščine na Učno Uspešnost Romskih Otrok v Prekmurju

• Avtorji: ČERPNJAK Ane Mari
  • ČERPNJAK Ane Mari: Osnovna šola Sveti Jurij, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 255
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava vpliv revščine na učno uspešnost romskih otrok v Prekmurju, kjer se tekom izobraževanja soočajo z resnimi izzivi. Romske družine v tej regiji pogosto živijo v slabih socialno-ekonomskih razmerah, kar negativno vpliva na možnosti otrok za uspešno učenje. Pomanjkanje osnovnih učnih sredstev, neustrezni življenjski pogoji in nizka stopnja izobrazbe staršev so med glavnimi dejavniki, ki prispevajo k nizki učni uspešnosti. Poleg tega romske otroke pogosto spremljajo diskriminacija in socialna izključenost v šolskem okolju, kar še dodatno poslabšuje njihove izobraževalne izide. Prispevek ponuja priporočila za celovite rešitve, ki vključujejo izboljšanje materialnih pogojev, podporo staršem in izobraževanje učiteljev, s ciljem ustvariti bolj vključujoč in pravičen izobraževalni sistem za romske otroke v Prekmurju.
• Abstract (EN): The article examines the impact of poverty on the academic performance of Roma children in Prekmurje, where they face significant challenges throughout their education. Roma families in this region often live in poor socio-economic conditions, which negatively affect children’s opportunities for successful learning. The lack of basic learning materials, inadequate living conditions, and low levels of parental education are among the main factors contributing to low academic achievement. Additionally, Roma children frequently experience discrimination and social exclusion in the school environment, further exacerbating their educational outcomes. The article provides recommendations for comprehensive solutions, including improving material conditions, supporting parents, and educating teachers, with the aim of creating a more inclusive and equitable educational system for Roma children in Prekmurje.
• Ključne besede: revščina, učna uspešnost, romski otroci, diskriminacija

Vpliv skupinske dinamike na klimo in sodelovanje v podaljšanemu bivanju

• Avtorji: PETAČ Biljana
• Knjiga: OPB2008 — str. None
• Vir: SRC-2026-10-06-013
• Jezik: sl
• Povzetek (zloženo iz besedila): Ko sem sprejela sodelovanje na seminarju o podaljšanem bivanju, sem zasle- dovala le en cilj, in sicer, kako svojim kolegicam v stroki predstaviti nekaj primerov svoje dobre prakse pri delu z otroki v podaljšanem bivanju. Spod- budo, da svoje izkušnje podelim oz. predstavim širše, sem dobila od svoje ko- legice, s katero v letošnjem šolskem letu sodelujem v učno-vzgojnem procesu in delu z drugošolci na svoji šoli. Po poštenem premisleku pa sem ugotovila, da je bolj smiselno, da svoje primere dobre prakse strukturiram oz. vežem na odnose in jih preko njih predstavim, kajti prav odnosi ustvarjajo in vplivajo na Vpodaljšanem bivanju delam na naši šoli že dvajset let: ker sem slavist- ka, sem delo v podaljšanem bivanju v začetku kombinirala s poučevanjem slovenščine na predmetni stopnji; z leti pa sem vse svoje pedagoške izkušnje in znanje lahko posvetila le podaljšanemu bivanju. Na podlagi lastne prakse, nenehnega strokovnega izpopolnjevanja, opazovanja in razmišljanja o svoji vlogi v podaljšanem bivanju, sem ugotovila, da se v podaljšanem bivanju ustvarjajo raznovrstni odnosi, in sicer: otrok – otrok, učitelj –učenec, učitelj Ko govorim in pišem o razredu, mi to predvsem pomeni skupino otrok, običajno iste starosti, ki so združeni na enem prostoru, in jih vodi oz. poučuje strokovno pedagoško usposobljena oseba. Ker so to otroci, še ne samostojni in zanje skrbijo starši, ima učite

Vpliv skupnih aktivnosti dijakov in učiteljev na bolj kakovostne odnose in zmanjšanje stresa pri učiteljih

• Avtorji: JOVANOVIĆ Peter
  • JOVANOVIĆ Peter: Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje
• Knjiga: PZ2019 — str. 299
• Vir: SRC-2026-10-06-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Avtor v prispevku predstavi anketo med zaposlenimi o vtisih in občutkih po športno-družabnem dogodku ob koncu pouka v šolskem letu. Z anketo je avtor skušal ugotoviti, ali je imel športno-družabni dogodek pozitiven, nevtralen ali negativen vpliv na medosebne odnose med dijaki in učitelji in ali je dogodek vplival na zmanjšanje stresa pri zaposlenih. Šport in posledično športna vzgoja v šoli naj bi imela v družbi pomembno vlogo za zagotavljanje kakovostnega življenja slehernega posameznika. S to mislijo smo športni pedagogi na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko načrtovali, organizirali in izvedli športno-družabni dogodek s sloganom »Frajerji migamo«.
• Ključne besede: odnosi, stres, športna vzgoja, organizacijo in izvedbo pouka, je sedenje sovražnik našemu zdravju, srčno-žilni sistem, dihalni sistem, ki lahko vodi tudi do izgorelosti, je oblika poklicnega stresa

Vpliv Slikovne Komunikacije, kot ENE Izmed Oblik Nadomestne Komunikacije, na Razvoj Govora pri Negovorečih Učencih z Avtizmom

• Avtorji: NAGLIČ Petra Marguč
  • NAGLIČ Petra Marguč: Osnovna šola Glazija Celje, Slovenija
• Knjiga: DM2024 — str. 52
• Vir: SRC-2026-10-07-014
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku bom predstavila pozitiven vpliv uporabe slikovne komunikacije kot alternativne metode za podporo govornega razvoja pri negovorečih otrocih z avtizmom. Otroci z motnjo avtističnega spektra imajo težave s socialno interakcijo, jezikom in stereotipnim vedenjem. Otroci, ki imajo poleg spektroavtistične motnje še motnjo v duševnem razvoju, pogosto ne razvijejo govora ali pa ostaja na zelo nizki ravni. Uporaba slik kot način komuniciranja omogoča otrokom z avtizmom, da izražajo svoje potrebe, s čimer zmanjšujejo frustracije in neželeno vedenje, kot so agresivnost, avtoagresivnost in izbruhi besa. Sistem izmenjave slik se je mnogokrat izkazal kot učinkovito orodje za izboljšanje govora, saj spodbuja otroke k izražanju želja in vzpostavljanju socialnih interakcij.
• Abstract (EN): In this paper, I will present the positive impact of using pictorial communication as an alternative method to support speech development in non-speaking children with autism. Children with autism spectrum disorder (ASD) often face challenges in social interaction, language, and stereotypical behavior. Those who also have an intellectual disability in addition to ASD often do not develop speech or have very limited speech abilities. The use of pictures as a form of communication allows children with autism to express their needs, thereby reducing frustration and undesirable behaviors such as aggression, self-harm, and temper tantrums. The Picture Exchange Communication System has often proven to be an effective tool for improving speech, as it encourages children to express their desires and engage in social interactions.
• Key words (EN): motnje avtističnega spektra, motnje govora, nadomestna komunikacija, razvoj govora, slikovna komunikacija

Vpliv socialnih iger

• Avtorji: ČUPELJIĆ Nataša
  • ČUPELJIĆ Nataša: OŠ Frana Roša
• Knjiga: OPB2020 — str. 267
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: Šola je otrokom pomemben socialni prostor. Nudi jim kognitivni, emocionalni in socialni razvoj, z upoštevanjem individualnih razlik in predhodnih izkušenj. Otrokom omogoča razvijanje in ohranjanje človeka v sebi ter razvijanje humanih, človeških medsebojnih odnosov. Preko socialnih iger otroci neboleče in brez posledic pridobivajo nove izkušnje, v katerem igrivo preizkušajo različne vloge, s katerimi se srečujejo v življenju. Med socialne igre sodijo igre razvijanja samopodobe, igre osvajanja socialnih veščin, igre osvajanja čustvenih kompetenc ter sprostitvene igre. Pomemben je izbor primerne socialne igre za skupino. Če se otroci v skupini ne poznajo, je najprej potrebno ustvariti zaupanje med njimi. To dosežemo z igrami spoznavanja in zaupanja. Kadar pa se skupina dobro pozna in ima neko » skupinsko težavo«, izberemo igre reševanja konfliktov in igre strpnosti.
• Ključne besede: družabne igre, igra vlog, socialne igre, samopodoba

Vpliv Spanja na Psihofizično Stanje Učiteljev v Oš

• Avtorji: ŠIBERL Tadeja
  • ŠIBERL Tadeja: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: PZ2025 — str. 84
• Vir: SRC-2026-10-06-010
• Jezik: sl
• Povzetek: Spanje je poleg hrane, vode, gibanja, izločanja, kisika, gibanja in spolnosti osnovna potreba človeka. Je ključno za regeneracijo telesa in uma. Med spanjem v telesu potekajo pomembni telesni procesi, ki vplivajo na počutje in delovanje vsakega posameznika, saj vpliva na fizično zdravje, kognitivne sposobnosti in čustveno stabilnost. V pričujočem članku sem raziskovala, kakšne spalne navade in potrebe imajo učitelji v osnovni šoli na razredni in na predmetni stopnji, kaj najbolj škodljivo vpliva na njihov spanec in katere spremembe sami opažajo, kadar spijo dovolj in kadar spijo premalo.
• Abstract (EN): Sleep is a basic human need, alongside food, water, exercise, excretion, oxygen, movement and sex. It is essential for the regeneration of body and mind. During sleep, the body undergoes important bodily processes that affect the well-being and functioning of each individual, influencing physical health, cognitive abilities and emotional stability. In this article, I have investigated the sleep habits and needs of elementary school teachers in lower elementary education (grades 1 to 5) and upper elementary education (grades 6 to 9), what is most detrimental to their sleep, and what changes they themselves notice when they get enough sleep versus when they do not get enough sleep.
• Ključne besede: delovanje telesa, pomanjkanje spanja, psihofizično počutje, spanje

Vpliv Sprostitvenih Tehnik za Zmanjšanje Učiteljevega Stresa

• Avtorji: KLAVORA Jana
  • KLAVORA Jana: OŠ Solkan
• Knjiga: PZ2019 — str. 184
• Vir: SRC-2026-10-06-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Že nekaj let poučujem v 5. razredu in ugotavljam, da vsako leto več časa namenim pripravam na VI-delo. Čeprav me poklic, ki sem si ga izbrala, izpopolnjuje in mi vedno znova vrača zadoščenje za dobro opravljeno delo, je v ozadju vedno prisoten stres, ki me spremlja dan za dnem. Stres sem odpravljala tako, da sem se veliko rekreirala. Moja športna udejstvovanja so bila sicer balzam za dušo in telo, vendar sem v podzavesti nosila breme službenih obveznosti za naslednji dan vedno s seboj, nanje sem se spomnila vedno in povsod. Danes obiskujem jogo, ker sem prišla do spoznanja, da je to edina vadba, ko si uro in pol ukradem »sama sebe«, si svoj prosti čas delim le sama s seboj, s svojim telesom, umom, dušo in zavestjo in zmorem misliti le nase. Joga je pot do osebnega razvoja, ki vodi do notranjega miru, radosti, samozavesti, uravnoteženosti in zdravja na vseh ravneh: telesni, razumski, duševni in duhovni. Z njo razvijamo sposobnost koncentracije in obvladovanja misli. Hatha joga je sistem tehnik, ki jo sestavljajo telesni položaji, dihalne vaje ter tehnike sproščanja in zavedanja, ki so najbliže zahodnemu človeku in njegovemu dojemanju sveta. V nadaljevanju se bom posvetila in predstavila dihalne tehnike ter vaje raztezanja, s katerimi lahko začnemo in zaključimo dan, naredimo nekaj za svoje zdravje in hkrati zmanjšujemo stres.
• Ključne besede: učiteljev stres, joga, dihalne tehnike, raztezanje, sproščanje in zavedanje

Vpliv stresa na razvoj otrokove ustvarjalnosti

• Avtorji: DOLENC Barbara
  • DOLENC Barbara: Osnovna šola Mokronog, enota Vrtec Mokronožci
• Knjiga: PZOM2019 — str. 196
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Živimo v družbi, v kateri otroci zaradi različnih dejavnikov že v zgodnjem otroštvu doživljajo stresne situacije. Kakšne so lahko posledice stresa za otroke? V članku bom predstavila nekatere najpogostejše vzroke za pojav stresnih situacijah pri otrocih. Odrasli igrajo ključno vlogo pri odpravljanju (in včasih pojavu) stresnih situacij pri otrocih. Bistvenega pomena je, da se zavedamo, kako jim pomagati in katere sprostitvene tehnike jim lahko predstavimo? Kljub temu, da ima beseda stres negativen prizvok, pa je določena mera stresa celo potrebna za življenje in razvoj ustvarjalnosti.
• Ključne besede: stres, ustvarjalnost, sprostitvene tehnike

Vpliv Telesne Aktivnosti na Vitalno Kapaciteto Pljuč pri Učencih Naše Šole

• Avtorji: GRIL Andreja Škorjanc
  • GRIL Andreja Škorjanc: OŠ Hudinja Celje, Slovenija
• Knjiga: PZOM2023 — str. 22
• Vir: SRC-2026-10-05-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Raziskovalno delo je pomemben del razširjenega programa šole. Namenjeno je učencem, ki želijo in zmorejo narediti več od obveznih vsebin in tako razširiti in nadgraditi svoje znanje. Hkrati se usposabljajo za samostojno delo v nadaljnjem procesu šolanja, uresničujejo svoje interese, razvijajo kritično mišljenje in gradijo dobro samopodobo, predstavlja pa tudi neposredno povezavo šole z lokalno skupnostjo. Z raziskovalnim delom pa ne pridobijo le učenci raziskovalci, ampak tudi vsi tisti učenci, ki na kakršen koli način sodelujejo v raziskavah.Prispevek predstavlja raziskovalno nalogo s katero smo raziskovali odvisnost vitalne pljučne kapacitete (VK) od telesne aktivnosti, telesne višine in telesne teže. V raziskavo smo vključili učence 8. in 9. razreda naše šole. Meritve vitalne kapacitete smo izvedli s spirometrom na valj. Vsem vključenim učencem smo predstavili cilje raziskave, metode dela in rezultate. Menim, da smo s tem prispevali k boljšemu zavedanju o pomenu telesne aktivnosti za njihovo zdravje in počutje.
• Abstract (EN): An important part of the extra curriculum activities in our school is also research work. It is for the motivated students who want to upgrade their knowledge. With such work they become more independent, they realize what their interests are, develop critical thinking and improve their self- esteem. With the research work everybody gets more knowledge, not only the researchers, but also other students who are involved in the research work and the students who the research results are presented to. The article represents our research work with which we tried to figure out the effect of physical activity, the height and the weight of a person on vital lung capacity. The students of the eighth and ninth classes of our school were included in the research. We used a cylinder spirometer for measuring their vital capacity. All the students were informed with the aims of the research, the methods of work and with the results. I’m sure that this act contributed to a better awareness of the importance of physical activity for our health and well- being.
• Key words (EN): vitalna kapacitete pljuč, telesna aktivnost, spirometrija

Vpliv Uporabe Eksperimentalnega Programa v 5. Razredu Oš s Poudarkom na Sodobnih Oblikah Poučevanja na Likovnoustvarjalne Sposobnosti LUM

• Avtorji: ŽIROVNIK Nives
• Knjiga: DM2015 — str. 275
• Vir: SRC-2026-10-07-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Učitelj, ki pouk likovne umetnosti načrtuje v skladu z načeli ustvarjalnega izražanja ter učence spodbuja z ustreznimi učnimi oblikami in metodami dela ter izbira ustrezne tehnike in motive, pri učencih vzbudi interes in pri njih doseže višji nivo likovnoustvarjalnih sposobnosti. Ob tem mora učitelj upoštevati učenčev razvoj, spremljati njegov način izražanja, biti pozoren na izražanje čustev in upoštevati njegov interes za likovno izražanje. Uspešnost izvajanja je odvisna predvsem od uporabe sodobnih oblik in specifičnih didaktičnih metod dela, kar so pokazali tudi rezultati likovnega testa. Inovativno delo pri pouku likovne umetnosti v petih razredih je pozitivno vplivalo na likovno-ustvarjalni razvoj učencev eksperimentalnih skupin, ki so bili v prednosti pred učenci kontrolnih skupin in so kazali višji nivo likovno-ustvarjalnega razvoja.
• Ključne besede: likovna ustvarjalnost, specifične metode, komunikacija, dejavniki likovne ustvarjalnosti, didaktični sklopi

Vpliv Uporabe Klepetalnih Robotov Umetne Inteligence na Psihično Zdravje Otrok in Mladostnikov

• Avtorji: POGAČNIK Aleš
  • POGAČNIK Aleš: Srednja šola Izola, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 668
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Ni dolgo, kar so se pojavili klepetalni roboti na osnovi generativne umetne inteligence, a so kmalu pridobili zelo veliko uporabnikov. Uporabniki se nanje ne zanašajo več le kot na vir pomoči pri delu, temveč jih uporabniki s šibko socialno podporo dojemajo tudi kot orodje, ki jim izpolnjuje njihove čustvene potrebe po povezanosti, prijateljstvu in samorazkrivanju. Otroci in mladostniki so zaradi značilnosti obdobja odraščanja še posebej ranljiva skupina na področju čustvene stabilnosti in oblikovanju vrednot in prepričanj, ki jih bodo vodila skozi življenje. UI v obliki klepetalnih robotov se na tem področju zaenkrat ne izkazujejo kot povsem varna opcija uporabe, saj pogosto ponujajo napačne, zavajujoče informacije, ki jih podprejo tudi z dobrikanjem ter podpiranjem prepričanj in vedenja, ki uporabnikom povzročajo dolgoročno škodo. V pričujočem članku smo pregledali nabor raziskav, ki preučujejo področje vpliva UI in klepetalnih robotov na uporabnike in tveganja, ki jih predstavljajo ranljivim skupinam, kot so otroci in mladostniki.
• Abstract (EN): The recent emergence of chatbots based on generative artificial intelligence has been accompanied by a rapid and widespread adoption among users. These systems are no longer utilized solely as tools for task-related assistance; rather, individuals with limited social support increasingly perceive them as means of fulfilling emotional needs, including those for connection, companionship and self-disclosure. Owing to the developmental characteristics of childhood and adolescence, these populations constitute a particularly vulnerable group with regard to emotional stability and the formation of values and belief systems that shape long-term life trajectories. In this context, AI-driven chatbots have not yet demonstrated themselves to be a fully safe modality of use, as they may generate inaccurate or misleading information, often reinforced through sycophantic responses and the uncritical validation of users beliefs and behaviors, which may result in long-term adverse outcomes. The present article provides a review of a body of research investigating the impact of AI and chatbots on users, with particular emphasis on the risks posed to vulnerable population, such as children and adolescents.
• Key words (EN): klepetalni roboti, čustvene potrebe, tveganja, varnost

Vpliv uporabe strategij mediacije na čustveni in socialni razvoj otrok v vrtcu

• Avtorji: TRAFELA Ana
  • TRAFELA Ana: OŠ Videm, Enota Vrtec Sela, Slovenija
• Knjiga: VVZ2023 — str. 8
• Vir: SRC-2026-09-30-020
• Jezik: sl
• Povzetek: Med otroki v vrtcu dnevno prihaja do »sporov« zaradi igrač, različnih pogledov na izbiro igre, vključevanja (ali izločanja) v igro vrstnikov, kdo bo prvi v koloni … Pogosto je prvi način za dosego cilja posameznika udarec, ugriz, ščipanje … na drugi strani pa umik, jok, prihajanje po pomoč k vzgojiteljici, kar jasno kaže sliko čustvenega in socialnega razvoja posameznega otroka in njegovo odzivanje na situacijo, ki mu ni všeč. Vzgojitelj se nehote velikokrat postavi v vlogo sodnika, ki razsodi v sporu, zaščiti ali kaznuje, s čimer pa otroke prikrajša za napredek v čustveno-socialnem razvoju. Otroci pri tem doživljajo jezo, strah, nemoč, potlačijo lastna občutja, čustva. Če je vzgojitelj sposoben zamenjati vlogo razsodnika z vlogo mediatorja, da otrokom možnost pojasnitve situacije brez doživljanja strahu, možnost vpogleda v lastna čustva in občutenja, razvija sposobnost empatije, prevzemanja odgovornosti otroka za lastna dejanja, pa tudi iskanje načinov za popravo škode in učenja nadzorovanja lastnih čustev in reakcij, ko se bo naslednjič spet znašel v podobni situaciji.
• Ključne besede: čustveno-socialni razvoj predšolskih otrok, spori med otroki, mediacija, vrtec
• Key words (EN): conflict, mediation, kindergarten

Vpliv uvodne motivacije na delo v razredu

• Avtorji: MAMIČ Ana Kretič
  • MAMIČ Ana Kretič: Gimnazija Nova Gorica
• Knjiga: DM2017 — str. 62
• Vir: SRC-2026-10-07-008
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispeveku sem predstavila tri primere učnih ur, ki sem jih začela drugače kot ponavadi začnemo učitelji. Želela sem predstaviti vpliv dobrega uvoda v učno uro na motivacijo dijakov. V prvem primeru so se dijaki srečali z eksponentno funkcijo v treh različnih zgodbah, v drugem so sami s pomočjo preprostega orodja narisali elipso, v tretjem primeru pa sem matematično snov povezala s filozofijo.
• Ključne besede: motivacija, učna ura, eksponentna funkcija, elipsa, Zenon

Vpliv Učenja na Prostem na Počutje Otrok

• Avtorji: LIHTENVALNER Lea
  • LIHTENVALNER Lea: Osnovna šola Gornja Radgona, Slovenija
• Knjiga: PZOM2024 — str. 223
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek: V šolah se srečujemo z vse večjim številom učencev z različnimi posebnimi potrebami, ki zahtevajo individualni pristop. Vedno več je učencev, ki ima ob vstopu v šolo velike prilagoditvene težave. Težko se vključujejo v družbo vrstnikov, so nemirni in v konfliktnih situacijah reagirajo na družbeno nesprejemljiv način. Pogosto so opisane težave posledica sodobnega načina življenja. Veliko teh otrok izhaja iz družin, v katerih vladajo kaotične razmere, kjer ni vzpostavljene neke jasne strukture, ki bi dajala otrokom in mladostnikom občutek varnosti in predvidljivosti. Starši pogosto nimajo energije in časa za ukvarjanje s svojimi otroci. Tako se pri učencih v prostem času vse vrti okrog pametnih telefonov, tablic, računalnikov, družbenih omrežij in računalniških igric. Ob tem se pogosto nezdravo prehranjujejo in premalo gibljejo na svežem zraku. Ker so učenci večji del dneva v šoli, imamo zaposleni v šolah zelo pomembno in odgovorno nalogo. Nujno je, da se ves čas trudimo iskati priložnosti, da poučevanje iz zaprtih prostorov prestavimo v naravo.
• Abstract (EN): In schools, we are facing an increasing number of students with various special needs, who require an individual approach. There are more and more students who have major adaptation problems when they enter school. It is difficult for them to integrate into the society of their peers, they are restless and react in conflict situations in a socially unacceptable way. Often the described problems are the result of a modern way of life. Many of these children come from families in which chaotic conditions prevail, where no clear structure has been established to give children and adolescents a sense of security and predictability. Parents often do not have the energy and time to deal with their children. Students spend their free time around smartphones, tablets, computers, social networks and computer games. They often eat unhealthy food and do not exercise enough. Since students spend most of the day at school, school employees have a very important and responsible task. It is imperative that we constantly strive to find opportunities to move teaching from closed spaces to nature.
• Ključne besede: učenec, pametne naprave, pouk na prostem, izkustveno učenje, učilnica na prostem, dnevi dejavnosti, šola v naravi

Vpliv Učitelja na Psihofizično Stanje Učenca

• Avtorji: KOŠIR Špela
  • KOŠIR Špela: OŠ Frana Roša, Celje, Slovenija
• Knjiga: PZOM2022 — str. 238
• Vir: SRC-2026-10-07-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Učitelj pomembno vpliva na psihofizično zdravje svojih učencev. S svojimi sprotnimi povratnimi informacijami, ki jih da otroku med in po opravljenem šolskem delu, z načinom podajanja navodil, z ustvarjanjem ustrezne šolske klime, s primernim odnosom do učencev, s pripravo inovativnih učnih pristopov v naravi itd. Tako lahko omogoča optimalen kognitivni, psihični in fizični razvoj otroka. Pomembno je iskati pozitivne učenčeve lastnosti in se upreti na njihova močna področja in tam krepiti in graditi otroka v samozavestno, a hkrati tudi dovolj samokritično osebnost, da se mu s tem omogoča napredovanje na področjih, kjer ni tako uspešen. In šele zdaj, dve leti po začetku razglašene epidemije, se je pokazalo, kako res čas, ki ga otrok preživi v šoli, pomembno vpliva na njegov psihofizični razvoj, saj se takrat telesno, čustveno in socialno najbolj intenzivno razvija. In posledice na otrokovem psihofizičnem stanju so velike. Učitelj ima zdaj še toliko bolj pomembno vlogo pri vzpostavljanju zdravega psihofizičnega stanja svojih učencev. Od vstopa v šolo se otrokov svet vedno bolj razširja navzven, izven družinskega kroga. Otrok ustvarja nove, intenzivnejše socialne odnose s prijatelji, učitelji, svetovalnimi delavci in drugimi ljudmi. S tem razvija tudi svoje govorno-jezikovne spretnosti. Torej zgoraj opisane omejitve za osnovnošolskega otroka pomenijo ogromno spremembo v načinu življenja. Posledice na otrokov psihofizični razvoj so velike. Kako razsežne so posledice pa odkrivamo učitelji in starši še danes, dve leti po uvedbi ukrepov. Kot učiteljica na razredni stopnji sem se osredotočila na dve dejavnosti, ki po mojem mnenju, najbolj vplivata na dobro psihofizično stanje učenca in ki ju hkrati lahko uspešno umestim v vsakodnevni rutini v šoli. To so socialne igre in gibanje.
• Abstract (EN): The teacher has a significant impact on the psychophysical health of his pupils. With his real-time feedback given to the child during and after school work, by the way in which the instructions are given, by creating an appropriate school climate, with a proper attitude towards pupils, by developing innovative learning approaches in nature, etc. Thus, it can enable optimal cognitive, psychological and physical development of the child. It is important to look for positive student traits and to resist their strong areas and to strengthen and build a child there in a confident but also self-critical personality enough to enable him to move forward in areas where he is not so successful. And it is only now, two years after the epidemic was declared, that it has been shown how the time a child spends in school really has a significant impact on his psychophysical development, as he develops most physically, emotionally and socially at that time. And the consequences on the child’s psychophysical state are huge. The teacher now plays an even more important role in establishing the healthy psychophysical condition of his pupils. Since entering school, the child’s world has been expanding increasingly outwardly, outside the family circle. The child creates new, more intense social relationships with friends, teachers, counselling workers and other people. In doing so, he also develops his speech and language skills. So the restrictions described above for primary school children represent a huge change in lifestyle. The consequences on a child’s psychophysical development are huge. How exhipious the consequences are, however, that teachers and parents continue to discover today, two years after the measures were introduced. As a teacher at the grade level, I focused on two activities that, in my opinion, have the most impact on the good psychophysical condition of the pupil and which I can successfully place in my daily routine at school. These are social games and movement.
• Ključne besede: psihofizično stanje učenca, socialne igre, gibanje, posledice epidemije, duševno zdravje, razvoj motoričnih spretnosti

Vpliv učiteljeve osebnostne rasti pri pedagoškem delu

• Avtorji: ROZMAN Marjana
  • ROZMAN Marjana: OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica
• Knjiga: OPB2020 — str. 345
• Vir: SRC-2026-10-06-025
• Jezik: sl
• Povzetek: Vse v naravi stremi k temu, da se razvija, raste, izboljšuje, prilagaja, nadgrajuje. In tudi sam človek pri tem ni izjema. Sama bi rada predstavila, kako so me težke življenjske preizkušnje pripeljale do tega, da sem intenzivno začela z delom na sebi. Ob vsem tem sem nepričakovano prišla do čudovitega spoznanja. Ko sem začela ozaveščati svoja nezavedna čustva in zdraviti mojo dušo, se je spremenilo tudi moje poklicno delo. Spoznanja o uspešnemu poučevanju sem prej samo vedela. Sedaj, ko jih tudi globoko v sebi čutim, jih lahko šele resnično udejanjam. S tem, ko osebnostno rastem, raste v meni ljubezen, sprejemanje, spoštovanje, vem, kdo sem. In to predajam otrokom, saj v današnjih hitro se spreminjajočih in nesigurnih časih to zelo potrebujejo.
• Ključne besede: osebnostna rast, ozaveščanje, sprejemanje, spoštovanje, ljubezen

Vpliv Vodstva na Zdravo Učno Okolje Zaposlenih v Šoli

• Avtorji: GLAVIČ Simona
  • GLAVIČ Simona: OŠ Preserje, Slovenija
• Knjiga: PZ2026 — str. 15
• Vir: SRC-2026-10-06-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava vpliv vodstva na oblikovanje zdravega učnega okolja in delovne klime med zaposlenimi v šoli. Zdravo delovno okolje pomembno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, njihovo duševno in telesno zdravje ter kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. Posebna pozornost je namenjena tudi generacijskim razlikam med vodji in zaposlenimi, saj v sodobnih organizacijah pogosto sodeluje več generacij z različnimi vrednotami, pričakovanji in načini komunikacije. Raziskava temelji na vprašalniku, ki je bil izveden med zaposlenimi v osnovni šoli. V raziskavi je sodelovalo 54 zaposlenih. Analiza podatkov je bila usmerjena predvsem v zaznavanje delovne klime, občutek preobremenjenosti, pojavnost znakov stresa ter vlogo vodstva pri preprečevanju in obvladovanju stresa na delovnem mestu. Rezultati kažejo, da zaposleni preobremenjenost najpogosteje povezujejo s preveliko količino dela, nerealnimi pričakovanji in slabo organizacijo dela. Pomembni dejavniki stresa so tudi pomanjkanje podpore s strani vodstva ter neustrezna komunikacija. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da ima vodstvo ključno vlogo pri oblikovanju pozitivne delovne klime in zdravega učnega okolja. Učinkovito vodstvo temelji na jasni komunikaciji, podpori zaposlenim, realnih pričakovanjih ter vključujočem načinu vodenja. Rezultati poudarjajo tudi pomen prilagodljivega vodstvenega sloga, ki upošteva generacijske razlike in spodbuja sodelovanje ter dobro počutje zaposlenih.
• Abstract (EN): The article examines the impact of leadership on creating a healthy learning environment and a positive work climate among school employees. A healthy work environment plays an important role in employee satisfaction, as well as in their physical and mental well-being, and contributes to the overall quality of the educational process. Special attention is also given to generational differences among leaders and employees, as modern organizations often include several generations with different values, expectations, and communication styles. The research is based on a questionnaire conducted among employees of a primary school. A total of 54 employees participated in the study. The analysis focused primarily on employees’ perceptions of the work climate, feelings of work overload, the occurrence of stress-related symptoms, and the role of leadership in preventing and managing stress in the workplace. The results indicate that employees most often associate work overload with excessive workload, unrealistic expectations, and poor work organization. Other significant sources of stress include insufficient support from leadership and inadequate communication. The findings confirm that leadership plays a key role in shaping a positive work climate and a healthy learning environment. Effective leadership is based on clear communication, support for employees, realistic expectations, and an inclusive leadership approach. The results also highlight the importance of a flexible leadership style that takes generational differences into account and promotes collaboration and employee well-being.
• Key words (EN): vodstvo, delovna klima, zdravo učno okolje, stres na delovnem mestu

Vpliv vrtca kot institucije na socialni in čustveni razvoj predšolskega otroka

• Avtorji: LOGAR Doroteja
  • LOGAR Doroteja: Vrtec pri OŠ Dobrova
• Knjiga: VVZ2011 — str. 14
• Vir: SRC-2026-09-30-008
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku sem se osredotočila na pogoje, ki bi jih moral izpolnjevati vsak vrtec, da bi s svojim vzgojno izobraževalnim delom in vizijo, otrokom omogočal čim bolj skladen in skrbno načrtovan socialni in čustveni razvoj. Posebno pozornost sem namenila tudi t. i. šibkim točkam v vrtcih, kot so prikriti kurikulum, reševanje konfliktov v skupini in spodbujanje konstruktivističnega pristopa.
• Ključne besede: otrok, socialni razvoj, čustveni razvoj, vrtec, prikriti kurikulum

Vpliv vrtca na psihološki razvoj otroka

• Naslov (EN): Influence of kindergarten on children’s psychological development
• Avtorji: ŽELJEZNOV SENIĆAR Maruška
  • ŽELJEZNOV SENIĆAR Maruška: MIB EDU, Slovenija
• Knjiga: VVZ2025 — str. 8
• Vir: SRC-2026-09-30-022
• Jezik: sl
• Povzetek: Vpliv vrtca na psihološki razvoj otrok je globok in večplasten. Raziskave kažejo, da ima okolje v vrtcih ključno vlogo pri oblikovanju različnih vidikov otrokovega psihološkega dobrega počutja, vključno z ustvarjalnostjo, socialnimi veščinami, čustveno inteligenco in mehanizmi obvladovanja. Razumevanje te dinamike je ključnega pomena za vzgojitelje, starše in oblikovalce politik.
• Abstract (EN): The impact of kindergarten on children’s psychological development is deep and multifaceted. Research shows that the preschool environment plays a key role in shaping various aspects of a child’s psychological well-being, including creativity, social skills, emotional intelligence and coping mechanisms. Understanding these dynamics is critical for educators, parents, and policy makers.
• Ključne besede: vrtec, psihološki razvoj otroka, čustva, odpornost, podpora vzgojiteljem
• Key words (EN): kindergarten, child’s psychological development, emotions, support for educators

Vpliv vrtenja na razvoj otroka

• Avtorji: OŠLAK Marjeta
  • OŠLAK Marjeta: Osnovna šola Mežica, enota vrtec Mežica
• Knjiga: PZOM2019 — str. 223
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku predstavimo novo izkušnjo - vrtenje pri dvoletnikih. Poleg fizične dejavnosti otrok, osvetlimo vpliv vrtenja na otrokove možgane, na razvoj sinaps, učenje in občutenje različnih čustev.
• Ključne besede: vrtenje, razvoj sinaps, učenje in reševanje problemov, duševno zdravje otroka

Vpliv vzgojitelja na osebnostni razvoj predšolskega otroka

• Avtorji: BAZNIK DVOJMOČ Polona
  • BAZNIK DVOJMOČ Polona: OŠ Raka – enota vrtec
• Knjiga: VVZ2019 — str. 17
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku želim predstaviti pomen vzgojitelja za uravnotežen in zdrav psihofizični razvoj otroka, ki se je v vrtec na novo vključil ter ima primanjkljaje na področju socializacije in govora. Nova spoznanja o učenju in poučevanju predšolskih otrok od vzgojiteljev zahtevajo, da se samostojno odločajo o vsebinah, metodah in načinih dela z otroki. Vzgojitelji morajo otrokom omogočati in zagotavljati občutek varnosti in sprejetosti ter možnosti soodločanja v skupini. Pred otroka morajo postavljati izzive, ki mu omogočajo najboljše in največ, otroku morajo sporočati povratne informacije, ki zmanjšujejo otrokovo negotovost ter mu pomagajo obvladovati stres, mu ponujati raznovrstne dejavnosti in ga usmerjati k reševanju problemov, pri katerih je poudarek na procesu in ne na rešitvi. Vključitev otroka v vrtec predstavlja izjemno pomemben korak za vso družino. Kadar se za vključitev otroka v vrtec družina odloči težko in ima ob vključitvi nemalo organizacijskih in čustvenih težav, je pomen strokovno kompetentnega in hkrati empatičnega vzgojitelja pri premagovanju strahov in razvijanju občutka varnosti za otroka in starša ključen.
• Ključne besede: Osebnostni razvoj, vzgojitelj, otrok, zdravje, varnost

Vpliv Vzgojitelja na Zdravje Predšolskih Otrok

• Avtorji: CANKAR Janja
  • CANKAR Janja: vrtec Mladi rod
• Knjiga: PZOM2021 — str. 76
• Vir: SRC-2026-10-05-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Osnovna značilnost predšolskih otrok je intenziven razvoj; tako telesni kot duševni. Otrok pridobi v družini prve izkušnje na področju skrbi za zdravje. Poleg staršev pa predstavljata pomembno vlogo za otroka tudi vrtec in vzgojitelj. Sprejem otroka v vrtec pomeni zanj veliko psihofizično obremenitev: novo okolje, drugačen način življenja, večji del dneva zdaj preživi z vrstniki, v stk pridejo z različnimi viri okužb. Predšolski otrok je odprt, ranljiv in dovzeten za vse kar se dogaja okoli njega. Starši in vzgojiteljice morajo sodelovati, se dopoljnevati in dobro poznati dejavnike, ki vplivajo na ohranjanje zdravja. Ne smemo pa zanemariti duševnega zdravja,ki je temeljni del dobrega počutja in prave učinkovitosti v družbi. Dobro duševno zdravje omogoča posamezniku, da udejanji svoje umske in čustvene zmožnosti ter je uspešen v svojem življenju.
• Ključne besede: družina nekoč in danes, vzgoja in zdravje, vzgojitelj in osebnostna rast, sodelovanje staršev in vrtca, ki so bila kmetijska, otroci so bili pomembna delovna sila

Vpliv vzgojiteljeve vloge ob spremljanju duševnega zdravja pri predšolskih otrocih

• Avtorji: BEGUŠ Renata
  • BEGUŠ Renata: Vrtec Radovljica – enota Lesce
• Knjiga: PZOM2019 — str. 234
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku želimo osvetlili konkretni primer iz prakse, v katerem bomo opredelili določene znake čustvenega vedenja pri predšolskih otrocih. Usmerili smo se na opazovanje, zaznavanje in dokumentiranje spreminjajočega se duševnega obnašanja pri dveh dečkih. Pozorni smo bili na vedenjske vzorce, ki so bili odstopajoči od delovanja drugih vrstnikov v oddelku. Ker vemo, da je psihofizično zdravje pri otrocih zelo težko definirati, smo se pri izpostavljenem primeru naslanjali na duševne procese (čustva), ki pri otrocih izražajo vrednostni odnos do zunanjega okolja (vrstniki, drugi odrasli) ali do samega sebe. Tu želimo poudariti vzgojiteljevo vlogo ter inkluzivne pristope do otrok in staršev, ki so pripomogli k nastajajočim spremembam. S sistematičnem opazovanju dnevne rutine v vrtcu in s pomočjo obrazca (čustveni in socialni odzivi otroka v skupini) smo bolj razumeli obstoječe stanje obeh otrok v oddelku. Izpostavili bomo interdisciplinarni pristop do samega primera znotraj naše inštitucije (ravnatelj, svetovalni delavec, vzgojitelji, specialni pedagog, starši) pri razvijanju procesa ter posledičnem pridobivanju informacij, kot tudi opredelili odločitev družine ter kaj je tisto kar lahko naredimo mi, kot vzgojitelji. Naše skupne ugotovitve so nas pripeljale do dodatnih vprašanj in razprav, ali vzgojitelji znamo prepoznati vedenjska odstopanja, ki nakazujejo na duševne spremembe pri otrocih? Ali smo dovolj ‘močno’ opremljeni z orodji, mehanizmi in ali imamo dovolj različnih znanj, socialnih veščin in praks, ki jih bomo zagotovo potrebovali v bodoče? Zaključujemo z razmišljanjem, da bo v prihodnjem času zelo pomembno, kako bomo pristopili k tovrstnim primerom, saj je vedno več družin, ki imajo različne stiske in posledično s tem otroci drugačne potrebe.
• Ključne besede: duševno zdravje, otrok, vzgojitelj

Vpliv zaslonov na sodelovanje otrok v vrtcu

• Naslov (EN): The impact of screens on children’s engagement in preschool
• Avtorji: NOVAK Irena
  • NOVAK Irena: Vrtec Tončke Čečeve, Celje, Slovenija
• Knjiga: VVZ2024 — str. 106
• Vir: SRC-2026-09-30-021
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek obravnava problem prekomerne izpostavljenosti otrok zaslonom doma, kar lahko vodi v težave v vrtcu, kot so nezainteresiranost, agresija in apatija. V prispevku predstavljam dva primera otrok, katerih skupni imenovalec je bila velika izpostavljenost zaslonom, posledice pa so se kazale precej različno. Opozoriti želim na edinstveno vlogo vzgojitelja v diagnosticiranju, saj z otrokom preživi veliko časa. S svojo strokovnostjo ima dolžnost, da otroka opazuje, da sodeluje s starši in zunanjimi strokovnjaki, če je to potrebno. Edini ima možnost širšega strokovnega vpogleda v življenje in funkcioniranje otroka in zato tudi možnost, da diagnosticiranim težavam poišče vzrok in ga s pomočjo kvalitetnega sodelovanja s starši tudi odpravi. Predstavila bom dva primera dobre prakse sodelovanja s starši teh otrok, ki nas je s trdim delom pripeljala do spodbudnih rezultatov. Verjamem, da bo moj prispevek pomagal identificirati vzroke za težave mnogim slušateljem in jim olajšal strokovno delo.
• Abstract (EN): The article addresses the issue of children’s excessive screen time at home, which can lead to problems in preschool, such as disinterest, aggression, and apathy. In the article, I present two cases of children whose common denominator was extensive screen exposure, resulting in varied consequences. I aim to highlight the unique role of the preschool teacher in diagnosis, as they spend a significant amount of time with the child. With their expertise, they have a duty to observe the child, collaborate with parents, and engage with external professionals if necessary. They have the opportunity for a broader professional insight into the child’s life and functioning, enabling them to identify and address the root causes of diagnosed issues through quality collaboration with parents. I will also present best practices in collaborating with the parents of these children, which has led to encouraging results through hard work. I believe my contribution will helps identify the causes of problems for many listeners and facilitate their professional work.
• Ključne besede: predšolski otroci, prekomerna izpostavljenost zaslonom, diagnosticiranje, sodelovanje s starši, zunanji strokovni delavci, dobra praksa
• Key words (EN): preschool kids, excessive screen time, diagnosis, collaboration with parents, external professionals, best practices

Vpliv Zgodb za Gibalno Izražanje na Otrokov Razvoj

• Avtorji: PETELINC Natalija
  • PETELINC Natalija: vrtec Ringaraja pri OŠ Artiče
• Knjiga: PZOM2020 — str. 137
• Vir: SRC-2026-10-05-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Otrokova največja primarna potreba je gibanje, saj je zanjo notranje motiviran. Zato je izrednega pomena zavedanje strokovnih delavk, da jim v celoti zagotovimo razvoj gibalnih sposobnosti. V svojem prispevku bi rada izpostavila pomembnost gibalnega učenja otrok v vrtcu preko gibalnih zgodb. Glede na to, da otroška domišljija nima meja in da jih pritegnejo mnoge vsebine, imamo vzgojitelji v vrtcih idealne možnosti motiviranja za gibanje prek realnih ali popolnoma domišljijskih zgodb.
• Ključne besede: gibalno izražanje, otrok, predšolski otrok

Vpliv zgodnjega naravoslovja na osebnostni razvoj otroka

• Avtorji: BEVEC Jožica
  • BEVEC Jožica: Vrtec Mavrica Trebnje
• Knjiga: VVZ2019 — str. 271
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Na osebnostni razvoj otroka vpliva več dejavnikov. Pomembna je dednost, lastna aktivnost, vzgoja in okolje. Glede na to, da je tempo življenja v današnjem času zelo hiter, starši pogosto nimajo časa z otroki preživeti vsak dan v naravi. Ker otroci večji del dneva preživijo v vrtcu, imata vrtec in vzgojitelj pomembno vlogo pri njihovem razvoju. S tem, ko vzgojitelji otroke aktivno vključimo v naravoslovne dejavnosti, se povečajo njihove sposobnosti za načrtovanje, reševanje težav in organizacijo. Aktiviramo in spodbudimo vsa njegova čutila, ki pomembno vplivajo na osebnostni razvoj otroka.
• Ključne besede: Otrok, vrtec, zgodnje naravoslovje, osebnostni razvoj

Vpliv zvočnih dražljajev na ohranjanje psihofizičnega zdravja otrok in mladostnikov

• Avtorji: KODRIČ Karmen Brina
  • KODRIČ Karmen Brina: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana
• Knjiga: PZOM2019 — str. 321
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Glede na hiter tehnološko-instrumentalni meritveni napredek in razvoj znanosti sta razsežnost ter vrednost vpliva zvoka na psihofizično zdravje ljudi aktualno raziskovalno področje. Vse bolj se občutljivost na zvočne dražljaje diagnosticira v šolstvu znotraj opredeljevanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Najbolj ranljiva skupina percepcije destruktivnih zvočnih dražljajev so otroci in mladostniki z motnjami v duševnem razvoju ter razvojno-nevrološkimi motnjami. V učnih ustanovah se poleg koristnega zvoka, ki opravlja vlogo prenašalca koristnih (dobrih) informacij ali opravlja kulturno-estetsko vlogo, pojavlja tudi zdravju škodljiv hrup, ki degenerativno vpliva na zdravje otrok in mladostnikov.
• Ključne besede: zvok, akustika, govor, glasba, jakost, hrup, zdravje

Vpliv Šolske Zakonodaje na Zdravje Zaposlenih v VIZ

• Avtorji: IVIĆ Mirjana Višnikar
  • IVIĆ Mirjana Višnikar: Vegova Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: PZ2025 — str. 155
• Vir: SRC-2026-10-06-010
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku bom predstavila problematiko vpliva šolske zakonodaje na zdravje zaposlenih. Zaposleni v šolstvu imajo neenakomerno porazdeljen delovni čas. To jim onemogoča usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti. Pesti nas tudi pomanjkanje učiteljev, kar povzroča veliko odsotnosti in posledično veliko nadomeščanj, tako da se zaposleni težko dogovorijo za obisk npr. pri zdravniku, fizioterapevtu. Učiteljstvo je vedno bolj staro, potrebuje bolj intenzivno zdravstveno oskrbo. Zaposleni so tudi vedno bolj psihični obremenjeni, ker se starši preveč vtikajo v šolsko delo in prihajajo z odvetniki. Na šoli se trudimo, da delo učiteljev uskladimo z zasebnim življenjem. Starejši delavci imajo učno obveznost porazdeljeno na 4 delovne dni v tednu. V šoli še vedno delajo ljudje, ki na svoj poklic gledajo kot na poslanstvo in ne zgolj na delovno mesto, kjer stvari oddelaš in odideš.
• Abstract (EN): In this paper, I will present the issue of the impact of school legislation on the health of employees. Employees in education have unevenly distributed working hours. This prevents them from reconciling work and private obligations. We are also plagued by a shortage of teachers, which causes a lot of absences and consequently a lot of replacements, so that it is difficult for employees to make an appointment with, for example, a doctor or physiotherapist. Employees are getting older, they need more intensive medical care. Employees are also increasingly mentally burdened because parents get too involved in school work and come up with lawyers. At the school, we try to reconcile the work of teachers with private life. Older workers have a learning obligation divided over 4 working days a week. There are still people working in school who see their profession as a mission and not just a job where you get things done and go.
• Ključne besede: šolska zakonodaja, zdravje zaposlenih v VIZ, dopust, izgorelost, delovni čas

Vpliv športa na psihofizično stanje otrok v prvi triadi

• Avtorji: GOJKOVIČ Črtomir
  • GOJKOVIČ Črtomir: OŠ Fram
• Knjiga: PZOM2019 — str. 218
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Želja nas vseh, predvsem pa učiteljev športne vzgoje, je, da bi družba imela zdrave ljudi tako v fizičnem kot psihičnem smislu. Tempo življenja je dandanes neizprosen in marsikateri starš si ne vzame časa za svojega otroka bodisi zaradi službe bodisi, ker ne čuti potrebe po tem. Vedno več ljudi živi v krempljih sodobne tehnologije, ki je pravo nasprotje zdravemu življenjskemu slogu. S prispevkom želim opozoriti na težave, s katerimi se srečujemo pri pouku športa v prvi triadi, in hkrati dati napotke, na kakšen način organizirati vadbo pri pouku in neobveznih šolskih dejavnostih, da bomo v čim večji meri vplivali na otrokov motorični in psihični razvoj, ki je temelj dobrega zdravja. Bistveno je, da skušamo vplivati na otroke čim bolj celostno in izkoristiti čas, ki nam je namenjen pri pouku. Vadba mora biti zato skrbno načrtovana. Pomembno je, da v pouk športa vključimo dejavnosti, kjer vplivamo ne samo na motoriko, ampak tudi na socialno (vključenost v družbo, veselje ob zmagi, prenašanje poraza) in psihološko komponento (strah pred višino, neuspehom). V prispevku bom predstavil nekaj primerov pouka, ki so se na naši šoli dobro obnesli.
• Ključne besede: psihofizično zdravje, športna vzgoja

Vplivi Delovnega Okolja na Zdravje Zaposlenih

• Avtorji: KEČANOVIĆ Zemka
  • KEČANOVIĆ Zemka: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: PZ2026 — str. 140
• Vir: SRC-2026-10-06-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Delovno okolje na delovnem mestu ima pomemben vpliv na posameznika, na njegovo zdravje in počutja samega zaposlenega, ter kako vsak posebej lahko vpliva na izboljšanje ugleda kolektiva, zadovoljstva pri samem delu. Pomemben dejavnik je seveda socialna mreža med zaposlenimi v kolektivu, ker je delovno mesto pomembno človekovo socialno okolje. Na delovnem mestu preživimo skoraj tretjino svojega dneva in je iz tega razloga tudi pomembno da je prijetno in zdravo isto to delovno okolje.
• Abstract (EN): The working environment at the workplace has a significant impact on the individual, on his health and well-being of the employee himself, and how each individual can influence the improvement of the reputation of the collective, satisfaction at work itself. An important factor is, of course, the social network between employees in the collective, because the workplace is an important human social enironment. We spend almost a third of our day at work, and fort his working environment is pleasant and healthy.
• Key words (EN): vplivi, dejavniki, delovno okolje, odnosi

Vprašanja

• Avtorji: JERKOVIČ Romana
  • JERKOVIČ Romana: Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše, Slovenija
• Knjiga: TE2025 — str. 50
• Vir: SRC-2026-10-04-007
• Jezik: sl
• Povzetek: Vtem sestavku bi se dotaknila dela z dijaki, ki imajo potencial, možnosti, da bi kreativnost razvili kot poklic, a so izbrali drugo možnost. Prispevali so k oblikovanju kulturno – umetniške dejavnosti v šoli: od dela pri pouku, izven šolskih dejavnostih, promocijah šole, sodelovanju v lokalni skupnosti, pojavljanju v medijih, oblikovanju lastnega kreativnega izraza, osebni prezentaciji, … Ssodelavko, učiteljico slovenščine, sva začeli s predstavitvami kreativnega dela dijakov v četrtem letniku. Stem jim želiva pokazati hvaležnost za večletno sodelovanje, spoštovanje njihovemu delu, razvijati zavest o pomenu ustvarjalnosti njim samim in generacijam za njimi. Vsako leto pokaževa dejavnost 3 ali 4 dijakov četrtega letnika. Projekt poteka pod imenom Mali dogodki, je komornega značaja, za manjše število ljudi, ki so osebno in kreativno bliže tem dijakom. Predstavitve potekajo v obliki pogovorov o delu, razmišljanju, kreativnem in življenjskem vodilu njihovega dela, predstavlja se njihova pesniška ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost, likovna dejavnost. Sodelavka pri pravi pogovorni del z besedili, jaz oblikujem publikacije, ki so darilo šole tem dijakom in nek »trajen« zapis njihovega dela v času, ki je bil pomemben za njih in za nas. Ob pripravi teh dogodkov se razvija sodelovanje z dijaki na zrelejšem, osebno bolj angažiranem nivoju kot v času učnega procesa.
• Abstract (EN): In this write-up, Iwould like to touch on working with students who had the potential to develop their creativity as a career choice, but have decided not to. Nevertheless, they have contributed to shaping the cultural scene in the school in many ways. With my co-worker, the Slovene linguistics teacher,we have begun making presentations of the creative efforts of fourth year students. We want to show our appreciation for their cooperation, our respect for their work, and to develop an understanding of the meaning of “creativity” in them and the generations that will follow after. Each year we showcase the activities of several students. The project is called The little events, and is for smaller crowds, who are closer to said students. The presentations are in the form of discussions about work, mindsets, thoughts, guidelines for creativity in work and life… that represent their poetic and musical creativity. My coworker is responsible for prepairing the scripts and discussions, while Idesign the publications, which are the school’s gift to these students, and a “permanent” record of their work during an important time. During the organization of these events we’re cooperating with them on a more mature and personally more invested way than during class,
• Key words (EN): kreativnost, dijaki, sodelovanje, predstavitve, pogovor QUESTIONS

Vrednost Izdelave Lastnih Igrač

• Avtorji: KNIFIC Tadeja
  • KNIFIC Tadeja: Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, Slovenija
• Knjiga: IP2024 — str. 195
• Vir: SRC-2026-10-07-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Pri svojem delu v razredu že nekaj let opažam, da otroci vedno bolj neodgovorno ravnajo s šolskimi igračami. Z njimi se igrajo zelo grobo, hitro jih polomijo ali izgubijo posamezne elemente iger. Opozarjanje, naj z igračami lepše ravnajo, ni pomagalo. Ena od možnih rešitev je bila, da si otroci sami izdelajo igrače. Predvidevala sem, da bodo učenci zgradili lepši odnos do igrač, ki jih bodo sami izdelali. Otroci so bili nad idejo navdušeni in vidno močno notranje motivirani. Sami so predlagali ideje za vrste igrač. Pri izdelavi so bili zelo samostojni. Izdelki so večinoma nastali iz odpadnega materiala in predmetov iz narave. Vanje so vložili precej časa, truda, potrpljenja in lastne kreativnosti, razvijali so komunikacijo, ročne spretnosti, doživeli so vrednost sodelovanja. Na svoje izdelke so bili ponosni, posledično pa so z njimi tudi lepše rokovali in skrbeli zanje.
• Abstract (EN): During my work in the classroom over several years, I have noticed that children are increasingly careless when playing with school toys. They treat them in a very rough way, break them quickly or lose individual elements of games. Warnings to handle the toys better have not helped. One possible solution was for the children to make their own toys. I predicted that the students would develop a better attitude towards the toys they made themselves. The students were excited about the idea and visibly strongly internally motivated. They suggested ideas for toys themselves. They were very independent in their production. The items were mostly made from waste materials and objects found in nature. The students invested a lot of their time, effort, patience, and creativity into making the toys, whilst developing communication, manual skills, and experiencing the value of cooperation. They were proud of their products, and as a result they also handled and cared for them better.
• Key words (EN): igrače, lastna izdelava, vrednost, odgovornost

Vrednote in njihov vpliv na osebnostni razvoj otroka

• Avtorji: ZUPANČIČ Jožica
  • ZUPANČIČ Jožica: Vrtec Čebelica Šentjernej
• Knjiga: VVZ2019 — str. 77
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: V prvih letih življenja otrok preko odnosa z osebami, ki skrbe zanj, postavlja temelje etični dimenziji svoje osebnosti. Od ustreznega čustvenega odnosa staršev do otroka, je v veliki meri odvisno, kakšen bo kasnejši otrokov odnos do sveta. Otrok v družini kjer živi, temeljne vrednote diha in prejema preko zgleda staršev in tako dobiva osnove za etično ravnanje že od zgodnjega otroštva dalje. Starši imajo najpomembnejšo vlogo pri prenašanju vrednot, saj otroka vrednote, s katerimi se srečuje v življenju družine, najgloblje zaznamujejo. Te vrednote bodo otroka vodile in mu pomagale pri pomembnih odločitvah v življenju. Poleg družine pa tudi vrtec lahko vpliva na razvoj in oblikovanje otrokove osebnosti. Vrednote tudi v vrtcu prenašamo z zgledom in dejavnostmi, pomemben vpliv pa imajo tudi vrstniki. Iz naše izkušnje bom v prispevku predstavila, kako lahko tudi vrtec s posredovanjem vrednost prispeva k moralnemu razvoju otroka in k graditvi etične dimenzije njegove osebnosti.
• Ključne besede: vrednote, temeljno zaupanje, etična dimenzija osebnosti, moralni razvoj otroka, vpliv družine

Vrednotenje Likovnega Izdelka pri Učenju na Daljavo

• Avtorji: JELČIČ Karmen
  • JELČIČ Karmen: OŠ Rače
• Knjiga: EPID2020 — str. 180
• Vir: SRC-2026-10-07-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Motiviranost učencev za učenje in aktivno udeležbo pri pouku na daljavo je gotovo med večjimi izzivi, s katerimi smo se srečali v času epidemije in s tem posledično dela od doma. Če temu dodam še preverjanje znanja na daljavo, je bila mera naših izzivov zvrhana. Učna orodja so morala biti preprosta, a hkrati učinkovita, hitra za pripravo, raznovrstna ter uporabna za pouk na daljavo. Učitelji smo morali biti precej iznajdljivi in hkrati dovolj zanimivi, da smo ohranili pripravljenost učencev za aktivno udeležbo in sodelovanje. Kako vključiti vse te elemente v proces učenja na daljavo in ohraniti določene metode dela, ki smo jih z učenci izvajali v učilnici? Na vrsti je bila vsebina GIBANJE. Učenci so po pisnih navodilih usvojili vsebino GIBANJE pri pouku spoznavanja okolja. Iskali so besede, ki so povezane z gibanjem, razmišljali o gibanju pri živalih, ljudeh in predmetih. Kako se gibljejo predmeti, če se sploh? Nekaj podatkov so našli na kratkih posnetkih. Sledile so raziskovalne naloge. Beležili so rezultate, jih primerjali in urejali. Ugotovili so, da se telesa premikajo zaradi sil, ki delujejo nanje. Spoznali so, da se nogometna žoga premakne zato, ker nanjo deluje sila noge, vetrnica se premika, ker nanjo deluje sila vetra, jabolko pade z drevesa, ker nanj deluje sila teže. Vse to znanje smo želeli prenesti na likovni izdelek, ki bo prikazoval vozilo v gibanju. Kako se bo vozilo gibalo in katera sila bo nanj delovala, pa je bila naloga za naslednjič. Učenci so izdelali vozilo iz odpadnega materiala in pripravili predstavitev za sošolce, ki bodo izdelek vrednotili. Pri pouku v učilnici so bili navajeni vrstniškega vrednotenja. Temu smo se poskušali približati tudi na daljavo. Pripravila sem videokonferenco v aplikaciji Webex, kjer so učenci predstavili svoje izdelke. Ugotovili smo, kako prav nam je prišlo znanje iz uporabe računalnika. Še več, v tem času so nekateri ugotovili, da njihov računalnik ni samo za igranje iger, ampak tudi za učenje.
• Abstract (EN): The motivation of students to learn and actively participate in distance learning is certainly among the major challenges we faced during the epidemic and consequently work from home. If I add to this the distance knowledge test, the measure of our challenges was full. Learning tools had to be simple but at the same time effective, quick to prepare, versatile and useful for distance learning. We teachers had to be quite resourceful and at the same time interesting enough to keep the students ready for active participation and collaboration. How to incorporate all these elements into the distance learning process and maintain certain methods of work that we carried out with the students in the classroom? Our next topic was MOTION. Following the written instructions, the students mastered the content of MOTION in the lesson of learning about the environment. They searched for words related to motion, thinking about motion in animals, people and objects. How do objects move, if at all? They found some data on short recordings. Then the research assignments followed. They recorded, compared and edited the results. They found that bodies move due to forces acting on them. They realized that a soccer ball moves because the force of the foot acts on it, a windmill moves because the force of the wind acts on it, an apple falls from a tree because the force of gravity acts on it. We wanted to transfer all this knowledge to an art product that will show a vehicle in motion. However, how the vehicle will move and what force will act on it, was the task for the next time. The students made a vehicle from scrap material and prepared a presentation for classmates who will evaluate the product. In the classroom at school, they were accustomed to peer evaluation. We also tried to approach this remotely. I prepared a video conference in the Webex app where students presented their products. We found out exactly how the knowledge from using a computer came to us. Even more, during this time, some found that their computer wasn’t just for playing games, but also for learning.
• Key words (EN): gibanje, uporaba znanja, aktivne metode, formativno spremljanje, IKT

Vrednovanje Učenika – Pisana Provjera Znanja

• Avtorji: BANOVIĆ Tamara
  • BANOVIĆ Tamara: Osnovna škola Josip Pupačić Omiš, Hrvatska
• Knjiga: DM2025 — str. 715
• Vir: SRC-2026-10-07-015
• Jezik: sl
• Povzetek: Za ovo predavanje nužno se prisjetiti triju kognitivnih razina učenja prema Bloomovoj taksonomiji. Najniža razina odnosi se na reproduktivno znanje temeljeno na memoriranju podataka. Razina konceptualnog razumijevanja uključuje razumijevanje pojava i procesa i osnova je trajnog znanja (koncepti). Rješavanje problema objedinjava više kognitivne razine: analizu, vrednovanje i stvaranje. Oblikovanje zadataka u pisanim provjerama znanja osjetljiv je posao jer o kvaliteti oblikovanih zadataka ovisi objektivnost utvrđivanja opsega i kvalitete usvojenog znanja. U ovom predavanju navest će se osnovne smjernice za oblikovanje i vrednovanje zadatak za pisanu provjeru znanja, analizirati primjere dobrih i loših zadataka, zadacima odrediti ishod, razinu i težinu te komentirati njihovu kvalitetu. U izlaganju će biti prikazani primjeri zadataka iz prirode, biologije i kemije. STUDENT EVALUATION – WRITTEN TEST OF KNOWLEDGE
• Abstract (EN): For this lecture, it is necessary to remember the three cognitive levels of learning according to Bloom’s taxonomy. The lowest level refers to reproductive knowledge based on data memorization. The level of conceptual understanding includes the understanding of phenomena and processes and is the basis of permanent knowledge (concepts). Problem solving combines higher cognitive levels: analysis, evaluation and creation. Designing tasks in written knowledge tests is a sensitive task, because the quality of the designed tasks depends on the objectivity of determining the scope and quality of acquired knowledge. In this lecture, the basic guidelines for the design and evaluation of tasks for the written test of knowledge will be stated, examples of good and bad tasks will be analyzed, the outcome, level and difficulty of the tasks will be determined, and their quality will be commented on. Examples of tasks from nature, biology and chemistry will be shown in the presentation.

Vrijednost rada učitelja u produženom boravku i njegovi izazovi o Školi

• Avtorji: ILJKIĆ Nikolina, ROM Lana
  • ILJKIĆ Nikolina: Prva katolička osnovna škola Zagreb, Hrvaška
• Knjiga: OPB2018 — str. 7
• Vir: SRC-2026-10-06-023
• Jezik: hr
• Povzetek (zloženo iz besedila): Prva katolička osnovna škola u Gradu Zagrebu započela je s radom u školskoj godini 2013./2014. Cilj je naše škole kao prvo ODGAJATI učenike kako bismo mogli razumijeti, pamtiti, maštati, iz- raziti vlastite osjećaje, uvažavati osjećaje drugih i razvijati estetske sposobnosti. Vjerujemo da će takav način poučavanja osposobiti učenika za promišljanje naravnoga čovjekova svijeta te da ga u tome neće voditi isključivo načela vlastite koristi, nego i pitanja o čovjekovoj sudbini u svijetu, što učenika uvodi u pitanje čovjekove sudbine i odnosa s Bogom. Trudimo se u učenikovoj svijesti probuditi želju da dosegne „stabilnost duha, sposobnost odlučivanja i ispravnost u prosuđivanju situacije i ljudi.” (II. Vat. Koncil). Drugi je cilj škole POUČAVATI putem didaktičkog sustava i odgojnih programa prilagođenih dobi, odnosno uvoditi učenike u stjecanje potrebnih sposobnosti za dosizanje najboljih stupnjeva ljudske kulturne formacije. Svrha odgoja jest FORMIRATI karakter koji će biti gospodar volje u vršenju dobrih djela, koji će usmjeravati slobodu izbora k dobru, i to u svakodnevnom životu učenika, da bi postali spremni znanje pretvoriti u aktivnu sposobnost života i djelovanja.

Vrline Razreda - Dejavnosti za Razvijanje Pozitivnih Medsebojnih Odnosov

• Avtorji: FLERIN Urška
  • FLERIN Urška: Osnovna šola Vič, Ljubljana
• Knjiga: PZOM2020 — str. 300
• Vir: SRC-2026-10-05-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Eden pomembnejših ciljev v osnovnošolskem vzgojno-izobraževalnem sistemu je tudi spodbujanje osebnostnega, moralnega in socialno-čustvenega razvoja otrok. Ozaveščanje temeljnih vrednot in delovanje v skladu s temi vrednotami je eden temeljnih pogojev doživljanja srečnega in osmišljenega življenja. Vrednote dosegamo z osebno angažiranostjo preko vseživljenjskega razvijanja in krepitve vrlin - pozitivnih življenjskih spretnosti, veščin in osebnih lastnosti. Življenjskih veščin se ne da razumsko naučiti in poučevati. Učenje vrlin poteka v prvi vrsti z zgledom in posnemanjem drugih ter preko osebnih izkušenj v medsebojnih odnosih. Učenci prve triade so v razvojnem obdobju, ko imajo veliko potrebo po igri in pravljici. Razvijanje vrlin v povezavi s pravljicami je zato odlična motivacijska metoda, kjer učenci v pravljičnih junakih prepoznajo pozitivne vrednote in različne vedenjske vzorce ter jih povežejo s svojim življenjem. V prispevku je predstavljen didaktični pripomoček Vrline razreda-zakladnica dejavnosti za razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov, v katerem se dejavnosti za razvijanje vrlin povezujejo z zbirko Pravljice s travnika. Didaktični pripomoček Vrline razreda vsebuje osemdeset dejavnosti za razvijanje vrlin in je namenjen podpori učiteljem prve triade osnovne šole pri vsakodnevnem preventivnem vzgojnem delovanju v razredu in razvijanju vrlin na petih področjih življenja: učenje za življenje, čustva, medsebojni odnosi, sobivanje v skupnosti ter odnos do lastnine. Raznolike dejavnosti za razvijanje vrlin, ki jih otroci že potrebujejo ali pa jih še bodo v življenju, se po predlogu Vrlin razreda izvajajo v različnih oblikah in metodah dela, spodbujajo lastno aktivnost učencev, spoznanja povezujejo z vsakdanjim življenjem ter so tudi za učitelja praktično uporabne v razredu.
• Ključne besede: Vzgoja v šoli, razvijanje vrlin v razredu, preventivne dejavnosti, didaktični pripomoček, učenje

Vrnitev na Delovno Mesto Učitelja Športa po Enoletni Odsotnosti

• Avtorji: SITAR Sabina
  • SITAR Sabina: Osnovna šola Kašelj, Slovenija
• Knjiga: PZ2024 — str. 161
• Vir: SRC-2026-10-06-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Ko človek izve, da je zbolel za rakom, se sprožijo tako čustveni kot kognitivni odzivi. Življenje se spremeni in se dobesedno postavi na glavo. Pogostokrat bolezen in učinki zdravljenj prizadenejo tako psihološko in telesno podobo kot socialno življenje obolelega. Soočanje z boleznijo in njenim zdravljenjem spremeni prioritete. Telesna dejavnost je eden tistih dejavnikov, ki lahko veliko pripomorejo k zdravljenju in izboljšanju kakovosti življenja. Redna in primerna vadba izboljšuje telesne zmogljivosti in tako vpliva na lažje opravljanje vsakdanjih opravil, izboljšanje psihofizičnega počutja in s tem tudi na kakovost življenja med samim zdravljenjem in po njem. V članku so opisani pozitivni učinki telesne dejavnosti, začetek telesne dejavnosti med zdravljenjem, oblike vadbe kot so aerobna vadba, vaje za gibljivost in vaje za moč, njihova intenzivnost, trajanje in frekvenca, ki so pripomogle k vrnitvi na delovno mesto in soočanju s posledicami zdravljenja.
• Abstract (EN): When a person learns that he or she has cancer, both emotional and cognitive reactions are triggered. Life changes and is literally turned upside down. Often, the disease and the effects of treatments affect both the psychological and physical image and the social life of the sufferer. Facing the illness and its treatment changes priorities. Physical activity is one of the factors that can make a significant contribution to healing and improving quality of life. Regular and appropriate exercise improves physical performance and thus has an impact on the ability to perform everyday tasks, improve psycho-physical well-being and thus quality of life during and after treatment. The article describes the positive effects of physical activity, the initiation of physical activity during treatment, the forms of exercise such as aerobic, flexibility and strength exercises, their intensity, duration and frequency, which have contributed to the return to work and coping with the consequences of treatment.
• Key words (EN): rak, telesna dejavnost

Vrstniška Učna Pomoč – Tutorstvo

• Avtorji: KASTELEC Anica
  • KASTELEC Anica: Gimnazija Novo mesto, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 523
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Vrstniška učna pomoč oziroma tutorstvo predstavlja pomembno dopolnilno obliko podpore dijakom pri premagovanju učnih težav in krepitvi socialne vključenosti. Prispevek analizira pomen tutorstva v kontekstu šolskega neuspeha ter predstavi konkretno izvajanje vrstniške učne pomoči na Gimnaziji Novo mesto. Poseben poudarek je namenjen razvoju sistema tutorstva, projektu »Dijaki za osnovnošolce« ter evalvaciji delovanja sistema na podlagi anket. V zaključku so predstavljeni predlogi za nadgradnjo tutorstva in uvedbo razrednega tutorskega sistema. Ugotovitve kažejo, da tutorstvo pomembno prispeva k izboljšanju učnega uspeha, socialne povezanosti in kompetenc dijakov, vendar zahteva nadaljnjo sistemsko nadgradnjo.
• Abstract (EN): Peer tutoring represents an important supplementary form of support for students in overcoming learning difficulties and enhancing social inclusion. The paper analyses the role of tutoring and presents its implementation at Gimnazija Novo mesto. Special attention is given to the “Students for Primary School Pupils” project, evaluation findings, and proposed system improvements. Results show that tutoring positively affects academic achievement, motivation, and social connectedness, but requires further systematization.
• Ključne besede: tutorstvo, vrstniška učna pomoč, učne težave, socialna opora, dijaki PEER LEARNING SUPPORT – TUTORING

Vrtec brez igrač

• Avtorji: KRAJNC Alenka
  • KRAJNC Alenka: Vrtec Najdihojca, Ljubljana
• Knjiga: VVZ2018 — str. 143
• Vir: SRC-2026-09-30-015
• Jezik: sl
• Povzetek: V vrtcu Najdihojca, skupini Aeternia, že več let razvijamo eksperiment vrtca brez igrač. Analiza in evalvacija preteklih let je pokazala izjemno pozitivne učinke, ki so jih reflektirali otroci, starši in vzgojitelji. Pokazal se je izjemen spekter otrokovih različnih miselnih procesov, ki jih je sprožila nova situacija, velik dvig otrokove ustvarjalnosti na vseh nivojih in pozitivne spremembe v dinamiki medsebojnih odnosov v skupini. Tudi vzgojiteljeva vloga se spremeni, izstopi iz vloge načrtovalca v aktivnejšo vlogo koordinatorja in podpornika otrokovih idej in načrtov, aktivnejše se pridruži otrokom v prosti igri. Vrtec brez igrač se pokaže kot izredno stimulativno učno okolje, ki dviga raven otroške igre.
• Ključne besede: vrtec brez igrač, predšolski otrok, igrača, igra, spodbudno učno okolje

Vrtec in njegova ključna vloga pri socialnem in čustvenem razvoju otrok

• Avtorji: SIGULIN Barbara
  • SIGULIN Barbara: OŠ Log – Dragomer, Enota Vrtec Log – Dragomer
• Knjiga: VVZ2019 — str. 85
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Otroci veliko časa preživijo za štirimi stenami stanovanja, se igrajo v varnem zavetju doma in so tudi zato delno prikrajšani za izkušnje v vrstniških odnosih. Ne le, da se opaža, da so otroci bolj okorni, nespretni, imajo prekomerno telesno težo, otroci so pogosto šibki tudi na področju socialnih veščin in »upravljanja« z lastnimi čustvi. Staršem primanjkuje časa za kvalitetno preživljanje časa z otroki, za druženje z njimi, to pa pogosto rešujejo tako, da otrokom v roke potisnejo takšne in drugačne »igračke« z zasloni in povezavo do svetovnega spleta. Na tak način otrokom omogočajo vstop v virtualne svetove, kjer otroci živijo v navideznem svetu, kjer se sicer lahko igrajo s svojimi vrstniki, kjer se lahko družijo, ko pa kaj ne gre po načrtu, s preprostim pritiskom na gumb za izklop ta svet zapustijo. Vsi pa se prav dobro zavedamo, da stvari v resničnem svetu niso tako preproste. Vrtec, kjer otroci spoznavajo nove vrstnike, vstopajo v »prave« odnose, se učijo ustreznega odzivanja na situacije in ustreznega reševanja konfliktov, ima v tem času z vidika razvoja otrokove osebnosti (predvsem socialnega in čustvenega razvoja), še toliko pomembnejšo vlogo kot nekoč.
• Ključne besede: socialni razvoj, čustveni razvoj, čustvena in socialna inteligenca, sodobna tehnologija

Vrtec kot Povezovalni Člen Spoznavanja s Svetom

• Avtorji: JAGODIC Andreja Ropotar, URŠA Vrtec
  • JAGODIC Andreja Ropotar: Domžale, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 259
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Delo vzgojitelja predšolskih otrok je izredno zabavno, dinamično in ustvarjalno. Vsak dan je raznolik in prinaša nove izzive. Vzgojitelj omogoča otrokom, da se aktivno vključujejo v dejavnosti, da postajajo samostojni in radovedni, da zmorejo razmišljati in se izražati ter graditi svojo samopodobo. Vrtec kot spodbudno učno okolje predstavlja temelj za celosten razvoj otroka – kognitivni, socialni, čustveni in telesni. Spodbudno učno okolje v vrtcu omogoča otrokom varno, prijazno, igrivo in raziskovalno okolje, v katerem se učenje dogaja spontano skozi igro, izkušnje in odnose. Cilj je omogočiti otrokom optimalne pogoje za razvoj vseh potencialov v skladu z njihovimi interesi in sposobnostmi, zato je največji gradnik za temelj pozitivne samopodobe, vseživljenjsko učenje in uspešno nadaljnje izobraževanje. Če ima otrok možnost sodelovanja z drugimi in biti aktivno vključen že v predšolskem obdobju, gradi temeljne socialne veščine, nauči se spoštovati raznolikost in aktivno državljanstvo, kajti otrok se uči živeti v sožitju z naravo in s fizičnim okoljem ter tako pridobiva na spoštovanju in odgovornosti do družbenega okolja. Poleg vsega naštetega pa je glavni ključ do učenja komunikacije, reševanja problemov in konfliktov, spoštovanja pravil in skupinskega dela. Zelo pomembno pa je tudi to, da ga vrtec in predšolsko obdobje naučita empatije. S tem, ko vzgojitelj postavlja otrokove temelje, zori njegova kreativnost, osebna rast, ki je ključen dejavnik kakovostne vzgoje in izobraževanja. Vzgojitelj ni le prenašalec znanja, temveč spodbujevalec in sopotnik v razvoju otrok. Njegova osebna rast je neločljivo povezana s profesionalnim delovanjem. Pomembno je, da se zavedamo, da se otroci učijo predvsem z zgledom. Odrasla oseba, ki se zaveda sebe, zna regulirati svoja čustva in spoštljivo komunicira, uči otroka teh veščin. Osebno zrel vzgojitelj lahko ustvari varno, sproščeno in spodbudno okolje za razvoj otrok. Osebna rast pa zmanjšuje tudi izgorelost in krepi profesionalno zadovoljstvo. Pokukajmo zato brez strahu z otroki skozi okno v svet.
• Abstract (EN): The work of preschool teachers is extremely entertaining, dynamic, and creative. Each day is different from the other and brings new challenges. Preschool teachers allow children to actively participate in activities, where they become independent and curious, learn how to think and express themselves, and build their self-esteem. Preschool as an encouraging learning environment is the foundation for children’s holistic development – cognitive, social, emotional, and physical. An encouraging learning environment in preschool provides children with a safe, kind, playful, and explorative environment, where learning happens spontaneously through play, experience, and relationships. The goal is to establish optimal conditions for children to develop their potential in line with their interests and capabilities; therefore, it is also the biggest building block of positive self-esteem, lifelong learning, and successful further training. If children have the possibility to cooperate with others and be actively included as early as in the preschool period, they develop fundamental social skills and learn how to respect diversity and active citizenship, as they learn how to live in symbiosis with nature and physical environment, thus fostering respect and responsibility for the social environment. In addition, it is the main key to learning how to communicate, solve problems and conflicts, and respect rules and teamwork. Another thing that is very important is that preschool and the preschool period teach children empathy. By laying children’s foundations, preschool teachers promote their own creativity and personal growth, a key factor for quality upbringing in education. Preschool teachers not only transfer knowledge, but also encourage and accompany children in their development. Their personal growth is inextricably linked with professional activities. It is important to be aware that children are taught mainly by example. A self-aware adult who is able to regulate their emotions and communicate respectively, teach children these skills. A mature preschool teacher is able to create a safe, relaxed, and encouraging environment for children’s development. In addition, personal growth decreases burnout and reinforces professional satisfaction. Therefore, let us not be afraid to explore the world alongside children.
• Key words (EN): igra, povezovalni kurikulum, medkulturna vzgoja, čustva

Vrtec na Daljavo

• Avtorji: MEDVEŠEK Barbara
  • MEDVEŠEK Barbara: Vrtec Ledina
• Knjiga: EPID2020 — str. 11
• Vir: SRC-2026-10-07-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Zaprtje vrtcev in šol v Sloveniji zaradi koronavirusa je vse ujelo nepripravljene. S pomočnico vzgojiteljice Mojco sva želeli ohraniti stik z otroki in starši, zato sva komunicirali z njimi prek elektronske pošte. Odziv staršev je bil pozitiven. Hvaležni so bili za vsako poslano idejo, izrazili so tudi željo, da bi s tem nadaljevali. Tako smo imeli »vrtec na daljavo« do njegovega ponovnega odprtja. Snemala in izdelovala sem filmčke in spletne kvize, pošiljali sva PowerPoint predstavitve dejavnosti in festivalov, izvedenih skozi leto, povezave do predstav, pesmic in pravljic ter prilagojene dejavnosti na teme, ki bi jih obravnavali v vrtcu. Dejavnosti niso bile obvezne, starši so se sami odločili, ali bodo najine ideje uporabili. Večina staršev nama je posredovala videoposnetke s pozdravi otrok, osvojenimi veščinami, pripovedovanjem pravljic, fotografije pohodov in dejavnosti, s katerimi so odkrivali naravo, gozd, živali, vsakdanje življenje. S kar nekaj temi dejavnostmi smo zaključili projekte. Vse posnetke in fotografije otrok sva združili v kratek film, ki smo si ga ogledali, ko smo se po dveh mesecih zopet videli v vrtcu. Ob tem so otroci navdušeno pripovedovali, kaj vse so počeli doma. Čeprav je bil na začetku najin cilj le ohranjanje stika z otroki in starši, da bo ponoven vstop v vrtec lažji, sva v dveh mesecih vrtca na daljavo dosegli več. Otroci so bili ponosni, da so tudi oni imeli nalogo kot njihovi starejši bratje in sestre v šoli. Staršem so tako ob PowerPoint predstavitvah pripovedovali, kaj vse smo počeli v vrtcu, kaj so spoznali, kje smo bili. Na ta način so starši dobili vpogled v vrtčevske dejavnosti in projekte. Starši so s fotografijami in videoposnetki izvedenih dejavnosti razkrili delček družinskega življenja, enako pa sva naredili tudi midve in tako se je med nami stkala globlja vez. Po ponovnem odprtju vrtca s starši boljše sodelujemo in skupaj načrtujemo dejavnosti za novo šolsko leto.
• Abstract (EN): The closure of kindergartens and schools in Slovenia due to the coronavirus caught everyone unprepared. My assistant Mojca and I wanted to keep in touch with the children and parents, so we communicated with them via e-mail. The response from parents was positive. They were grateful for every sent idea, they also expressed a desire to continue with it. So we had a kindergarten at a distance until its reopening. I filmed and made movies and online quizzes, we sent PowerPoint presentations of activities and festivals held throughout the year, links to shows, songs and fairy tales, and customized activities on topics we would discuss in kindergarten. The activities were not mandatory, the parents decided for themselves whether they would use our ideas. Most of the parents provided us with videos with greetings from the children, acquired skills, storytelling, photos of hikes and activities with which they discovered nature, the forest, animals, everyday life. We completed the projects with quite a few of these activities. We combined all the shots and photos of the children into a short film, which we watched when we saw each other again in kindergarten after two months. At the same time, the children enthusiastically told what they were doing at home. Although in the beginning our goal was only to keep in touch with children and parents to make re-entry into the kindergarten easier, we achieved more in the two months of the kindergarten at a distance. The children were proud that they too had the task as their older siblings at school. During the PowerPoint presentations, the parents were told what we were doing in kindergarten, what they learned about, where we were. In this way, parents gained insight into kindergarten activities and projects. The parents revealed a part of the family life with photos and videos of the activities, and we did the same, and so a deeper bond was forged between us. After the reopening of the kindergarten, we work better with our parents and together we plan activities for the new school year.
• Key words (EN): zaprtje vrtca, vrtec na daljavo, sodelovanje s starši

Vrtec na Daljavo in Zakaj NE!

• Avtorji: KORITNIK Petra, JARŠE Vrtec
  • KORITNIK Petra: Ljubljana
• Knjiga: EPID2020 — str. 9
• Vir: SRC-2026-10-07-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Meseca marca je bila v Sloveniji razglašena epidemija. Posledično smo zaprli tudi vrtce. Kot strokovna delavka v vrtcu imam 15 let izkušenj, kot sindikalna zaupnica imam izkušnje od leta 2008, kot predsednica SK PV SVIZ Slovenije pa od leta 2018. Menim, da si lahko dovolim kritizirati zakaj vrtci na daljavo NE! V prispevku želim predstaviti in obenem kritizirati kako je potekala organizacija dela z vidika raznih inštitucij in stroke. Da se bodo vrtci zaprli smo bili obveščeni iz danes na jutri predvsem iz medijev. Sledila je odredba za delo od doma. Kako bo potekalo delo doma ni vedel nihče! Vsa odgovornost se je prenesla na strokovne delavce. Ker smo sposobni, prilagodljivi in iznajdljivi smo delo izpeljali po najboljših močeh. Iz vidika inštitucij podajam glasno kritiko NIJZ, ZRSŠ in MIZŠ. Niti eno priporočilo s strani NIJZ ni upoštevalo razvojne psihologije in otroka. Glede na to, da sem imela možnost sodelovati pri usklajevanju priporočil NIJZ – niti eno stališče strokovnih delavcev ni bilo upoštevano. Prav tako je bilo razbrati, da ZRSŠ v svojih priporočilih ne razume dela v oddelkih vrtca, MIZŠ pa je ves čas deloval pasivno in vse skupaj prelagal na NIJZ in ZRSŠ. Na koncu pa so vse tri inštitucije odgovornost prenesle na strokovne delavce vrtca. Kaj smo ugotovili? Da delo v vrtcih ne more in ne bo nikoli potekalo na daljavo, ker tega ne bomo dopustili. Da so starši – uporabniki ugotovili kako pomembno je naše delo in kako pomemben je vrtec za otroka. Da nam je vsem skupaj v prvi vrsti pomembna človeška plat nato priporočila. Da inštitucije, ki priporočajo in pišejo navodila v času epidemije nimajo realnega vpogleda v delo v vrtcih še manj se ozirajo na otroka – človeka kot socialno bitje. Kaj smo se odločili? V prihodnje kljub načrtovanim zaprtjem vrtecv in reorganizaciji dela zaradi epidemije, delo na daljavo v vrtcih zavračamo v celoti. Način dela, ki se nam vsiljuje postavlja pod vprašaj status javnih vrtcev ter upoštevanja celostnega razvoja otroka. Na to pa nikoli ne bomo pristali ali se prilagodili. Vrtci na daljavo NE!
• Abstract (EN): In March, an epidemic was declared in Slovenia. Consequently, kindergartens were closed. I have been working as a kindergarten teacher for the last 15 years, I have been a union trustee since 2008 and I am also the president of the Preschool Trade Union Conferences of the Trade Union of Education, Science and Culture of Slovenia since 2018. I believe that I am entitled to say that I DO NOT support distance learning for kindergartens. In this article, I try to explain and give my critical opinion about the organization of work from the point of view of different institutions and the profession itself. We were not informed in time that kindergartens will be closed and we learned about this mostly from the media. An order to work from home followed. We did not get any instructions on how to work from home! All the responsibility was on the workers. We did the best we could under the given circumstances because we are always capable, adaptable and resourceful. From the point of view of institutions, I would like to openly criticize the National Institute of Public Health, Institute of the Republic of Slovenia for Education and the Ministry of Education, Science and Sport. None of the recommendations from the National Institute of Public Health took into account the developmental psychology and the child itself. Given that I had the opportunity to participate in coordinating the recommendations of the National Institute of Public Health - not a single position of experts was taken into account. It is also clear that the Institute of the Republic of Slovenia for Education does not understand the functioning of kindergartens, while the Ministry of Education, Science and Sport acted passively and transferred all of the responsibility to the National Institute of Public Health and the Institute of the Republic of Slovenia for Education. In the end, all three institutions transferred the responsibility to the professional staff of kindergartens. What did we find out? That distance learning in kindergartens cannot and will never take place because we will not allow it. That parents - users realized how important our work is and how important kindergarten is for a child. That the human side of our profession is the most important thing to all of us, then recommendations. That the institutions that write recommendations during the epidemic do not have a realistic insight into the work process in kindergartens and they pay even less attention to the child – man as a social being. What did we decide? In the future, despite the planned closure of kindergartens and the reorganization of work due to the epidemic, we will completely reject distance learning for kindergartens altogether. The method of work that is being imposed on us calls into question the status of public kindergartens and the consideration of the integrated development of the child. We will never agree or adapt to that. Distance learning in kindergartens - NO!
• Key words (EN): vrtec, epidemija, inštitucije, stroka

Vrtec v naravi

• Avtorji: MARTINČIČ Suzana
  • MARTINČIČ Suzana: OŠ Prebold, Enota vrtec, Slovenija
• Knjiga: VVZ2026 — str. 176
• Vir: SRC-2026-09-30-023
• Jezik: sl
• Povzetek: Program Vrtec v naravi, katerega v našem vrtcu izvajamo že skoraj tradicionalno, predstavlja tridnevno izkustveno učenje otrok starih 5–6 let v naravnem okolju, kjer se prepletajo naravoslovne, gibalne, socialne in čustvene izkušnje. Temelji na spoznanjih sodobne predšolske pedagogike, ki poudarja pomembnost zgodnjega raziskovanja narave, gibanja na prostem in celostnega učenja skozi igro. Narava otrokom ponuja bogate senzorične dražljaje, priložnost za razvoj radovednosti ter razumevanje ekosistemov, hkrati pa spodbuja okoljsko pismenost in odgovoren odnos do živega sveta. Vloga vzgojitelja je zgolj podpora, saj z ustrezno organizacijo prostora, z zgledom in izbiro dejavnosti omogoča spodbudno učno okolje. Program vključuje srečanje z različnimi strokovnjaki iz lokalnega okolja (z gozdarjem, policistom, plezalko in lovcem), ki otrokom na konkreten način predstavijo naravo, varnost v naravi, gibanje ter življenje v gozdu. Otroci skozi različne dejavnosti, kot so sprehodi, ustvarjanje z naravnimi materiali, plezanje, iskanje sledi živali ter večerni pohodi, razvijajo opazovanje, vztrajnost, pogum, samostojnost, sodelovanje, fino in grobo motoriko in nenazadnje empatijo do živega. Dejavnosti v naravi bogatijo redni kurikulum, saj otrokom ponujajo izkušnje, ki jih v vrtcu ni mogoče v celoti izvesti. Program pozitivno vpliva na gibalni razvoj, socialne odnose in čustveno stabilnost otrok, hkrati pa krepi njihovo okoljsko zavest. Kot tak predstavlja dragoceno pedagoško prakso, ki vpliva na otrokov celostni razvoj ter blagodejno vpliva na njihove kognitivne sposobnosti. Ključne besede: izkustveno učenje, naravno okolje, vrtec v naravi, celostni razvoj otrok
• Abstract (EN): The Kindergarten in Nature program, which has become almost a tradition in our kindergarten, offers three days of experiential learning for children aged 5–6 in a natural environment, where scientific, physical, social, and emotional experiences intertwine. It is based on the principles of modern preschool pedagogy, which emphasizes the importance of early nature exploration, outdoor movement, and holistic learning through play. Nature provides children with rich sensory stimuli, opportunities to develop curiosity and to understand ecosystems, while also fostering environmental literacy and a responsible attitude toward the living world. The role of the educator is primarily supportive; through appropriate organization of the space, by setting an example, and by selecting activities, they create an encouraging learning environment. The program includes meetings with various experts from the local community (a forester, police officer, climber, and hunter), who present nature, safety in nature, movement, and life in the forest in a concrete and meaningful way. Through various activities—such as walks, creating with natural materials, climbing, tracking animal footprints, and evening hikes—children develop observation skills, perseverance, courage, independence, cooperation, fine and gross motor skills, and, not least, empathy for living beings. Outdoor activities enrich the regular curriculum, as they offer experiences that cannot be fully carried out within the kindergarten setting. The program has a positive impact on children’s physical development, social relationships, and emotional stability, while also strengthening their environmental awareness. As such, it represents a valuable pedagogical practice that supports the child’s holistic development and positively influences their cognitive abilities.
• Key words (EN): experiential learning, natural environment, kindergarten in nature, holistic child development

Vrtec v Naravi – Vzgoja na Prostem

• Avtorji: CASERMAN Cristina dos Santos
  • CASERMAN Cristina dos Santos: Vrtec Ivančna Gorica, Slovenija
• Knjiga: DM2025 — str. 705
• Vir: SRC-2026-10-07-015
• Jezik: sl
• Povzetek: Slovenija je država z bujno in raznoliko naravo. Kjerkoli se nahajamo, lahko nedaleč najdemo gozd, park z jezerom, močvirje ali travnik, prepredene s sprehajalnimi potmi in stezicami. Strokovni delavci v vrtcih in šolah imajo priložnost izkoristiti naravne danosti in otrokom v okviru vzgojnih in učnih programov omogočiti pristen stik z naravo. Vzgoja na prostem otrokom ponuja edinstveno priložnost za celostni razvoj v naravnem okolju. Naravo lahko otrokom predstavimo kot odprto igralnico, ki je dragocen prostor, v katerem se otroci prek igre učijo in raziskujejo, in ni omejen z ograjami ali zidovi. V naravi otroci na neformalen in sproščen način spoznavajo svet okoli sebe, razvijajo občutek odgovornosti do okolja in razumejo pomen ohranjanja naravnega ravnovesja. Tak način učenja otrokom pomaga razvijati potrpežljivost, spoštovanje, empatijo in povezanost s sočlovekom in naravo. Ob tem lahko naravno krepijo svojo domišljijo, radovednost in notranji mir – vrednote, ki so v sodobnem času in hitrem tempu življenja pogosto zanemarjene. Kjučne besede: narava, gozd, otrok, igra, učenje, kurikulum, spoštovnaje, vrednota FOREST KINDERGARTEN – OUTDOOR EDUCATION
• Abstract (EN): Slovenia is a country of lush and diverse nature. Wherever we are, there is always a forest, a park with a lake, a wetland or a meadow nearby, criss-crossed by numerous walking paths and hiking trails. Educators in kindergartens and schools have the opportunity to take advantage of these natural features and give children real contact with nature through educational and learning programmes. Outdoor education offers children a unique opportunity for holistic development in a natural environment. We can present nature to children as an open playground — a valuable space where they can learn, explore and play freely without being restricted by walls or confined space. In nature, children learn about the world around them in an informal and relaxed way, while developing a sense of responsibility for the environment and understanding the importance of maintaining the natural balance. This way of learning helps children develop patience, respect, empathy and a deep connection with others and with nature. At the same time, it naturally nurtures their imagination, curiosity and inner peace — values that are often neglected in today’s fast-paced, modern world.
• Key words (EN): nature, forest, child / children, play, learning, curriculum, respect, value/values

Vrtec v času epidemije

• Avtorji: PAVLIČ Tatjana
  • PAVLIČ Tatjana: Osnovna šola XIV. divizije Senovo, Vrtec Senovo
• Knjiga: PZOM2021 — str. 222
• Vir: SRC-2026-10-05-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Življenje in delo v vrtcu je bilo v času epidemije precej drugačno kot sicer. V naši skupini ni bilo prisotnih vseh otrok. Manjše število otrok je vplivalo tudi na samo dnevno rutino, ki je pri najmlajših otrocih zelo pomembna. Prav tako se je manjše število otrok odražalo tudi pri izvajanju usmerjenih dejavnosti. V prispevku želim predstaviti, na kakšen način se je delo v času epidemije razlikovalo od dela v običajnih razmerah v vrtcu. Predstaviti želim tudi samo uvajanje, ki je v času epidemije za nekaj otrok potekalo v naši skupini. V času epidemije sva strokovni delavki izvedli tudi srečanje z otroki in njihovimi starši preko ZOOM aplikacije. Po postopnem vračanju otrok v vrtec smo veliko časa posvetili posameznemu otroku. Otroci so na ta način pridobili občutek varnosti.
• Ključne besede: epidemija, dnevna rutina, sodelovanje s starši

Vrtec – Podpora in Strokovni Partner Staršem v Predšolskem Obdobju Otroka

• Avtorji: BERTOK Irena
  • BERTOK Irena: Vrtec Koper
• Knjiga: PZOM2021 — str. 238
• Vir: SRC-2026-10-05-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek predstavlja pomembnost sodelovanja vrtca - strokovnega osebja s starši otrok za njihov najoptimalnejši predšolski razvoj.
• Ključne besede: otrok, starši, vrtec, sodelovanje in partnerstvo

Vrtec, kjer cvetijo vse dimenzije otroka

• Avtorji: DOMANJKO SERŠEN Irena
  • DOMANJKO SERŠEN Irena: Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona, Slovenija
• Knjiga: VVZ2026 — str. 16
• Vir: SRC-2026-09-30-023
• Jezik: sl
• Povzetek: Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj sta vseživljenjski proces. Vzgojitelj je v vlogi mentorja, ki spodbuja otroke k samostojnosti. Vzgojitelji niso le posredniki v učnem procesu, temveč z otroci tvorijo tim. Vseživljenjsko učenje je postalo osrednja dejavnost otrok. Ključne besede: predšolski otrok, igra na prostem, izkušenjsko učenje, okoljska vzgoja, trajnostni razvoj
• Abstract (EN): Education for sustainable development is life- long process. The role of the teacher is the role of a mentor who encouages pupils to be independent. Teachers are not only mediators in the teaching process but form a team with their pupils. Learning has become with childern centred activity.
• Key words (EN): predšolski otrok, igra na prostem, izkušenjsko učenje, okoljska vzgoja

Vrtić BuduĆNOSTI: Spoj Empatije, Tehnologije i Stručne Podrške

• Avtorji: HUBER Sanja Čagalj, KOVAČEVIĆ Mariza
  • HUBER Sanja Čagalj: DV Bubamara Ližnjan – Scuolle dell infanzia Coccinella Lisignano, Hrvatska
  • KOVAČEVIĆ Mariza: DV Vrtuljak Marčana, Hrvatska
• Knjiga: IP2026 — str. 847
• Vir: SRC-2026-10-07-004
• Jezik: hr
• Povzetek: Suvremeni predškolski odgoj i obrazovanje suočava se s brojnim izazovima, ali i mogućnostima koje donosi razvoj tehnologije i rastuća potreba za inkluzivnim pristupom. Vrtić budućnosti prepoznaje se kao okruženje koje integrira empatiju, stručnost i inovativne alate s ciljem poticanja cjelovitog razvoja svakog djeteta. U radu se razmatra uloga asistivne tehnologije kao podrške u stvaranju inkluzivnog i poticajnog odgojno-obrazovnog okruženja. Poseban naglasak stavlja se na njezin potencijal u unapređenju komunikacije, sudjelovanja i samostalnosti djece rane i predškolske dobi, uključujući djecu s razvojnim teškoćama. Asistivna tehnologija promatra se kao sredstvo koje ne zamjenjuje interakciju, već ju obogaćuje i čini dostupnijom. Također se ističe važnost suradnje između odgojitelja i stručnih suradnika u prepoznavanju potreba djece i odabiru primjerenih pristupa i alata. Interdisciplinarni pristup omogućuje kvalitetnije planiranje i provedbu odgojno-obrazovnog procesa, usmjerenog na dijete i njegove potencijale. Zaključno, vrtić budućnosti temelji se na ravnoteži između tehnologije i ljudskog odnosa, pri čemu stručna podrška i osjetljivost na potrebe svakog djeteta ostaju ključni elementi kvalitetne prakse.
• Abstract (EN): Contemporary early childhood education and care faces numerous challenges, as well as opportunities arising from technological development and the growing need for inclusive approaches. The kindergarten of the future is envisioned as an environment that integrates empathy, professional expertise, and innovative tools with the aim of supporting the holistic development of every child. This paper examines the role of assistive technology in creating an inclusive and stimulating educational environment. Particular emphasis is placed on its potential to enhance communication, participation, and independence among young and preschool-aged children, including children with developmental difficulties. Assistive technology is viewed as a means of enriching human interaction and making it more accessible, rather than replacing it. The importance of collaboration between early childhood educators and other professionals in identifying children’s needs and selecting appropriate approaches and tools is also highlighted. An interdisciplinary approach enables more effective planning and implementation of an educational process centred on the individual child and their potential. In conclusion, the kindergarten of the future is based on a balance between technology and human interaction, with professional support and responsiveness to the needs of every child remaining essential elements of high-quality early childhood education and care.
• Key words (EN): predškolski odgoj, inkluzija, asistivna tehnologija, interdisciplinarna suradnja, TECHNOLOGY, AND PROFESSIONAL SUPPORT

Vrtić kao mjesto poticanja socio-emocionalnog razvoja djece rane I predškolske dobi

• Avtorji: POŽGAJ Željka, MLAĐAN Ivana, VIDOVIĆ Višnja
  • POŽGAJ Željka: 152 Socialni in čustveni razvoj predšolskega otroka/Social and emotional development of the pre-school children 2023, Slovenija
  • MLAĐAN Ivana: DV Medveščak, Zagreb, Slovenija
  • VIDOVIĆ Višnja: DV Medveščak, Zagreb, Slovenija
• Knjiga: VVZ2023 — str. 152
• Vir: SRC-2026-09-30-020
• Jezik: hr
• Povzetek: Rano djetinjstvo ključno je razdoblje za djetetov socio-emocionalni razvoj. Način na koji dijete doživljava svijet i okolinu koja ga okružuje ima velik utjecaj na djetetovo razumijevanje sebe samog, na razumijevanje i uspješno upravljanje vlastitim i tuđim potrebama u socijalnom kontekstu. Socijalna i emocionalna iskustva koja će djetetu pružiti odgojno-obrazovna ustanova u kontekstu različitih interakcija; djece s odgajateljima i roditeljima, kao i interakcije s drugom djecom i odraslima; razvijaju socijalne i emocionalne kompetencije koje su preduvjet za djetetov uspjeh u daljnjem životu. Tijekom procesa socijalizacije u kojem društvo oblikuje djetetova uvjerenja, očekivanja i ponašanja, dječji socio-emocionalni razvoj pod utjecajem je različitih čimbenika kao što su: privrženost, interakcija i suradnja, pedagoško-prostorni kontekst te stil odgoja i obrazovanja. Načini na koje dijete i okolina komunicira, razmjenjuje informacije i emocionalna stanja od izuzetne su važnosti za socijalizaciju emocija. Stoga ovim radom želimo prikazati strategije rada ustanove i odgojitelja (materijalno okruženje, organizacija vremena i igre) koje pridonose socio-emocionalnom razvoju djece. Odgojitelj koji svakim danom promatra dijete unutar svoje odgojno-obrazovne skupine kao jedinku za sebe i na taj način upoznaje potrebe, želje, sposobnosti, talente koje dijete posjeduje pomaže djetetu na njegovom putu razvoja. Važan čimbenik na tom putu je i partnerstvo roditelja i vrtića tj. odgojitelja. U našem vrtiću odgajatelji i roditelji međusobno komuniciraju, surađuju i zajednički stvaraju planove za što bolji daljnji razvoj djeteta. Takva suradnja uporište je za stvaranje sigurne i kreativne okoline koja djetetu daje vremena i prostora za rast i napredak dok aktivna uloga roditelja u vrtiću služi djetetu kao model za socijalni razvoj i razvijanje emocionalnih i socijalnih kompetencija.
• Ključne besede: influencing factors on socio-emotional development, kindergarten and family partnership, strategies of kindergarten love
• Key words (EN): influencing factors on socio-emotional development, kindergarten and family partnership, strategies of kindergarten love

VrtiĆ KAO Sigurno i Poticajno Mjesto za Učenje, Pisanje i Stvaranje Radnih Navika

• Avtorji: OPB Varno in spodbudno učno okolje v, ČELEBIĆ Enisa
  • ČELEBIĆ Enisa: JU za predškolski odgoj i obrazovanje Visoko
• Knjiga: OPB2021 — str. 156
• Vir: SRC-2026-10-06-026
• Jezik: hr
• Povzetek: U današnje vrijeme vrtići postaju sve respektabilnije odgojo-obrazovne institucije, koje u svom radu pružaju sve više usluga kako bi roditeljima olakšali a djeci omogućili što lakše savladavanje i razvijanje znanja i vještina potrebnih za uspješno sudjelovanje u odgojno-obrazovnom procesu, kao i zadovoljavanje svih njihovih potreba u skladu sa uzrastom. Rijetko koji roditelj se ne suočava sa strahovima prije polaska djeteta u školu. To je velika promjena koja može biti stresna kako za dijete tako i za odrasle. Priprema djeteta za školu podrazumijeva i njegovu pripremu za samostalnost, emocionalnu stabilnost, samostalnost u rješavanju problema, socijalnu kompetenciju, razvoj predvještina potrebnih za čitanje i pisanje. Ako je dijete bilo polaznik vrtića, priprema je dobrim dijelom završena a stres umanjen. U slučaju našeg vrtića stres djece i roditelja smanjen je na najmanju moguću razinu, obzirom da se u istom vrtiću u kojem su djeca boravila godinama organizuje i produženi boravak. Poznato okruženje i ljudi pružaju osjećaj sigurnosti roditeljima, a djeci olakšavaju prihvatanje i izvršavanje novih školskih obaveza. U našem vrtiću već dugi niz godina uspješno funkcioniše produženi boravak u kojem djeca izvršavaju svoje školske obaveze, i u okviru kojeg se realizuju kreativne radionoce i projekti, što ga čini ugodnim i poticajnim okruženjem za učenje, pisanje i stvaranje radnih navika.
• Abstract (EN): Nowadays, kindergartens are becoming more and more respectable institutions for education and upbringing of pre-school children, which offer an increasing number of services in order to make it easier for parents and make it possible for children to acquire and develop, as easily as possible, the knowledge and skills necessary for successful participation in the educational process as well as for fulfillment of all their needs and requirements in accordance with their age. Those are rare parents who are not confronted with fears and doubts when their children need to start going to school. It is a huge change which can be stressful both for children and adults. Preparing a child for school also includes preparing them for independence, emotional stability, self-sufficiency in problem solving, social competence and pre-writing and pre-reading skills. If a child attended a kindergarten, that preparation is largely completed and the stress is reduced. In case of our kindergarten, the stress of children and parents is reduced to the minimum level possible, as we also offer a service for children who have started primary school but who attended our kindergarten to stay at the kindergarten once they finish with their classes until their parents can pick them up. Familiar environment and people provide parents with a sense of security and it makes it easier for children to accept and complete their new school assignments. This “extended stay” service has been functioning successfully at our kindergarten for a number of years, and it gives to children opportunity to complete all their school assignments and homework, but it also includes creative workshops and projects, making this a very pleasant and stimulating environment for learning, writing and development of work habits.
• Ključne besede: vrtić, dijete, poticajno okruženje, produženi boravak, igra, učenje, pisanje, WRITING AND DEVELOPMENT OF WORK HABITS

VrtiĆ na Daljinu – Primjeri Dobre Prakse

• Avtorji: JURIĆ Marijana, LJUBANOVIĆ Josipa
  • JURIĆ Marijana: Vinkovci
  • LJUBANOVIĆ Josipa: Opatija Udruga SIDRO, Hrvatska
• Knjiga: DM2022 — str. 245
• Vir: SRC-2026-10-07-012
• Jezik: hr
• Povzetek: Niti jedan Godišnji plan ustanova ranog i predškolskog odgoja i obrazovanja te Kurikulum, nije planirao svjetsku pandemiju. Integracija novih navika je na svim razinama jer mnogi vrtići u Republici Hrvatskoj počinju raditi „na daljinu“. Organizirane su komunikacijske Viber ili WhatsApp grupe roditelja i odgojitelja te pokrenute zatvorene Facebook grupe podrške i informiranja. Upravo one postaju platforme za komunikaciju i učenje odgojitelja, djece, roditelja te uže zajednice. Vrtići ažuriraju postojeće mrežne stranice novim sadržajima i video materijalima u svrhu kontinuiteta rada, želje za povezanošću korisnika i ustanove s posebnim fokusom za najranjivije skupne. Kriza COVIDa-19 povećala je otpornost prakse samim održavanjem rada svih njenih dionika. Bez tehnologijskih znanja i opreme u određenim periodima komunikacija i rad ne bi bili mogući. Najvažnijim vještinama odgojitelja pokazale su se povezivanje i personalizacija, slušanje i suradnja, podrška i fokus te vođenje svojim dobrim primjerom.
• Abstract (EN): Not a single Annual Plan of early and preschool education institutions and Curriculum planned for a global pandemic. The integration of new habits is at all levels because many kindergartens in the Republic of Croatia are starting to work “remotely”. Communication Viber or WhatsApp groups of parents and educators were organized, and closed Facebook groups for support and information were launched. They become platforms for communication and learning of educators, children, parents and the wider community. Kindergartens update existing websites with new content and video materials for the purpose of continuity of work, the desire for connection between users and institutions with a special focus on the most vulnerable groups. The COVID-19 crisis increased the resilience of the practice by maintaining the work of all its stakeholders. Without technological knowledge and equipment in certain periods, communication and work would not be possible. Connection and personalization, listening and cooperation, support and focus, and leading by good example proved to be the most important skills of educators.
• Ključne besede: vrtić „na daljinu“, nove navike, komunikacija, podrška, radni materijali

Vrtić po meri deteta

• Avtorji: ARANDJELOVIC Milena
  • ARANDJELOVIC Milena: Dječji vrtić Happy Kids, Srbija
• Knjiga: VVZ2019 — str. 7
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sr
• Povzetek (zloženo iz besedila): Rad prikazuje prvi primer dobre prakse predškolskog vaspitanja i obrazovanja u Srbiji, oličen u modelu rada i programskoj orijentaciji Predškolske ustanove „Happy Kids“, čiji je program utemeljen na nacionalnom kurikulumu i principima Montessori pedagogije. Polazeći od problema nedovoljne pokrivenosti predškolskom obrazovanju u Srbiji, autorka opisuje kako se kroz pripremljenu sredinu, centre interesovanja, igru i iskustveno učenje podstiče celovit razvoj deteta, samostalnost, samopouzdanje i socijalne kompetencije. Posebna pažnja posvećena je inkluzivnom pristupu i razvoju izvršnih funkcija u stimulativnom fizičkom i socijalnom okruženju.
• Ključne besede: predškolsko vaspitanje, Montessori pedagogija, iskustveno učenje, inkluzija, Happy Kids

Vrtić za BuduĆNOST

• Avtorji: SEDAK Ivana, BENOTIĆ Valentina
  • SEDAK Ivana: DV Budućnost, Zagreb, Hrvatska
• Knjiga: IP2025 — str. 755
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: hr
• Povzetek: Dječji vrtići su, nakon obiteljskog doma, od najranijih dana djetetova života ključni za utjecaj na njegov cjelokupni razvoj. Kako bi se dijete razvijalo, potrebna mu je poticajna okolina, ali i odgojitelj koji će prepoznati sve njegove potencijale i svakodnevno mu omogućavati da raste u sigurnom, podržavajućem i inspirativnom okruženju. Kako je igra djetetova osnovna aktivnost, uloga odgojitelja je osmisliti zanimljive, kreativne i razvojno poticajne aktivnosti koje će kod djece poticati znatiželju, maštu i učenje kroz igru. Danas su djeca svakodnevno okružena različitim medijima, često pasivno konzumirajući sadržaje koji ne doprinose njihovom cjelovitom razvoju. U dječjim vrtićima, s druge strane, nastojimo staviti naglasak na aktivno sudjelovanje, istraživanje, socijalizaciju i emocionalni razvoj. U tom kontekstu, važno je razmišljati o tome kako će izgledati vrtići u budućnosti – kako odgovoriti na izazove modernog društva, ali i iskoristiti prednosti novih tehnologija za unapređenje ranog i predškolskog odgoja. Vrtići budućnosti moraju također biti inkluzivni, održivi i fleksibilni – prostori u kojima se svako dijete osjeća prihvaćeno, sigurno i motivirano za učenje. Suradnja s roditeljima i zajednicom, profesionalni razvoj odgojitelja i stalno prilagođavanje novim potrebama ključni su za kvalitetan rani odgoj u nadolazećim godinama.
• Abstract (EN): After the family home, kindergartens are, from the earliest days of a child’s life, crucial for influencing their overall development. In order for a child to develop, they need a stimulating environment, but also an educator who will recognize all their potential and enable them to grow in a safe, supportive and inspiring environment every day. Since play is a child’s basic activity, the role of the educator is to design interesting, creative and developmentally stimulating activities that will stimulate children’s curiosity, imagination and learning through play. Today, children are surrounded by various media every day, often passively consuming content that does not contribute to their overall development. In kindergartens, on the other hand, we try to emphasize active participation, research, socialization and emotional development. In this context, it is important to think about what kindergartens will look like in the future – how to respond to the challenges of modern society, but also to use the advantages of new technologies to improve early and preschool education. Kindergartens of the future must also be inclusive, sustainable and flexible – spaces where every child feels accepted, safe and motivated to learn. Collaboration with parents and the community, professional development of educators and constant adaptation to new needs are key to quality early childhood education in the coming years.
• Key words (EN): poticajna okolina, odgojitelj, izazovi, mediji, suradnja s roditeljima

Vrtići I srednje škole u suradnji

• Avtorji: OSTRIČKI Irena
  • OSTRIČKI Irena: Poljoprivredna i veterinarska škola Osijek, Hrvaška
• Knjiga: VVZ2026 — str. 292
• Vir: SRC-2026-09-30-023
• Jezik: hr
• Povzetek: Iako se čini kako vrtićki uzrast ima još puno vremena do odluke odabira srednjoškolskog obrazovanja, dobro je od najranije dobi djeci pokazati različite mogućnosti učeći najmlađe o svijetu oko sebe. Suradnja naše škole i vrtića počela se ostvarivati prije više od petnaest godina. Zbog specifičnosti naše strukovne škole, u mogućnosti smo ponuditi vrtićima cjelodnevne posjete i radionice. Radionice su specifično su kreirane kako bi privukle buduće učenike za zanimanja veterinarskih tehničara, agrotehničara, fitofarmaceuta, mehaničara poljoprivredne mehanizacije, vrtlara i cvjećara, ali prvenstveno kao način učenja vrtićkih skupina o svijetu oko sebe. Vrtićke skupine imaju prilike vidjeti suvremeno opremljene laboratorije, proučavati organizme i biljke kroz mikroskope, proučiti praktikume biljne osnove, radionicu sa strojevima i opremom, iskusiti vožnju traktorima, ubrati svježe voće, cvijeće ili začinsko bilje. Na velikom školskom imanju najmlađi uče o uzgoju voća, povrća i cvijeća prolazeći kroz plastenik, staklenike, voćnjake, vinograde, cvjetnjake i ribnjak. Imaju prilike vidjeti kako od voća ili bilja nastaju pekmezi, džemovi, ocat, čaj, vino ili ulje, hladnjaču, vinariju i destileriju. Također imaju prilike vidjeti veterinarske praktikume i opremu, kosture velikih i malih životinja te kako izgleda posao veterinara. Pčelinjak s košnicama i hoteli za kukce koje mogu i sami izraditi uvijek izazivaju veliko zanimanje. Kroz aktivnosti u prirodi najmlađi posjetitelji otkrivaju nove krajolike, uče o biljnom i životinjskom svijetu, izražavaju emocije i empatiju, stvaraju, istražuju te razvijaju spremnost na promjene i izazove. Ključne riječi: vrtići, srednje škole, radionice, priroda i društvo.
• Abstract (EN): Although it seems that kindergarten age still has a lot of time before deciding on a secondary education, it is good to show children different possibilities from an early age by teaching the youngest about the world around them. The cooperation between our school and kindergarten began more than fifteen years ago. Due to the specifics of our vocational school, we are able to offer kindergartens full-day visits and workshops. The workshops are specifically designed to attract future students to the professions of veterinary technicians, agricultural technicians, phytopharmacists, agricultural machinery mechanics, gardeners and florists, but primarily as a way for kindergarten groups to learn about the world around them. Kindergarten groups have the opportunity to see modernly equipped laboratories, study organisms and plants through microscopes, study practical plant basics, a workshop with machines and equipment, experience driving tractors, and pick fresh fruit, flowers or herbs. On the large school property, the youngest learn about growing fruits, vegetables and flowers by going through a greenhouse, glass greenhouses, orchards, vineyards, flower gardens and a pond. They have the opportunity to see how fruit or herbs are used to make jams, jellies, vinegar, tea, wine or oil, a cold store, a winery and a distillery. They also have the opportunity to see veterinary practices and equipment, skeletons of large and small animals and what a veterinarian’s job is like. An apiary with beehives and insect hotels that they can make themselves always arouse great interest. Through activities in nature, the youngest visitors discover new landscapes, learn about the plant and animal world, express emotions and empathy, create, explore and develop a readiness for changes and challenges.
• Key words (EN): kindergartens, high schools, workshops, nature and society

Vrtčevske dejavnosti kot temelj holističnega razvoja

• Avtorji: KOREZ Barbara
  • KOREZ Barbara: VIZ OŠ Rogatec, Enota vrtec, Slovenija
• Knjiga: VVZ2026 — str. 153
• Vir: SRC-2026-09-30-023
• Jezik: sl
• Povzetek: Izhodišče prispevka temelji na holističnem pristopu, ki poudarja medsebojno prepletenost telesnega, čustvenega, socialnega in kognitivnega razvoja otroka. V prispevku bom izpostavila, kako vsakodnevna rutina, igra ter vodene in spontane dejavnosti pri otroku predstavljajo pomembne priložnosti za spodbujanje več razvojnih področij hkrati. Predstavljeni bodo konkretni primeri iz vrtčevske prakse, ki ponazarjajo, kako lahko načrtovane dejavnosti podpirajo otrokovo celostno rast. Poseben poudarek bo namenjen vlogi igre kot naravnega učnega okolja ter uporabi naravnih in senzoričnih materialov, ki omogočajo bogate izkustvene in raziskovalne priložnosti. Vsak trenutek v vrtcu je lahko priložnost za razvoj, kadar je oblikovan z zavedanjem o celostnem razvoju otroka. Pri vsem tem pa ima strokovni delavec pomembno vlogo kot opazovalec in soustvarjalec spodbudnega učnega okolja. Holistični pristop tako ni le pedagoška usmeritev, temveč način razumevanja otroka kot celote, ki mu omogoča kakovosten in celosten razvoj. Ključe besede: celostni razvoj otroka, izkustveno učenje, vodene dejavnosti, igra otroka, senzorični in naravni materiali
• Abstract (EN): This article is based on a holistic approach that emphasizes the interplay of a child’s physical, emotional, social, and cognitive development. In this article, I will highlight how daily routines, play, guided and spontaneous activities provide important opportunities for promoting multiple areas of development simultaneously. Specific examples from kindergarten practice will be presented to illustrate how planned activities can support a child’s holistic growth. Special emphasis will be placed on the role of play as a natural learning environment and the use of natural and sensory materials that provide rich opportunities for experience and exploration. Every moment in kindergarten can be an opportunity for development when it is designed with an awareness of the child’s holistic development. The kindergarten professional staff play an important role in the process as observers and co-creators of a stimulating learning environment. The holistic approach is therefore not just a pedagogical orientation, but a way of understanding the child as a whole, enabling their high-quality and holistic development.
• Key words (EN): holistic child development, experiential learning, guided activities, child’s play, sensory and natural materials

Vsak dan je izziv ali kako je lahko tudi drugače

• Avtorji: ROPRET Anka
  • ROPRET Anka: Marijin vrtec, Cerklje, Slovenija
• Knjiga: VVZ2026 — str. 79
• Vir: SRC-2026-09-30-023
• Jezik: sl
• Povzetek: Članek raziskuje preplet holističnega pristopa Johna Millerja ter koncepta uglašenosti Brucea Perrya v povezavi razvoja oz. pogojev dela v skupini. Avtonomnost vzgojitelja se danes kaže v sposobnostih globokega razumevanja otrokovih nevrobioloških ter duhovnih potreb in ne le v monotonem sledenju smernic kurikuluma. S sintezo obeh teorij so v prispevku dodani tudi praktični pristopi in metode za delo v skupini. Večinoma presegajo besedno komunikacijo in postavljajo na prvo mesto varno navezanost ter celostni razvoj. Predstavljeni primeri so povzeti iz osebne izkušnje dela s predšolskimi otroki v vrtcu. Poudarja moč nebesedne komunikacije, opolnomočenje. Poudarja vsakodnevne interakcije in spopadanje z vprašanjem, kako je delo lahko celostno uglašeno – kako je lahko drugače. Kako se vračamo k osnovam, da bomo v prihodnje lahko razumeli izzive. Ključne besede: delo v skupini, holistični razvoj, uglašenost, varna navezanost, izkustveno učenje
• Abstract (EN): The article explores the intersection of John Miller’s holistic approach and Bruce Perry’s concept of attunement in relation to group development and working conditions. Today, the autonomy of a preschool teacher is reflected in the ability to deeply understand a child’s neurobiological and spiritual needs, rather than merely following curriculum guidelines in a monotonous fashion. By synthesizing both theories, the paper introduces practical approaches and methods for group work that largely transcend verbal communication, prioritizing secure attachment and holistic development. The presented examples are drawn from personal experience working with preschool children in a kindergarten setting. The article emphasizes the power of non-verbal communication and empowerment. It emphasizes everyday interactions and confronts the question of how work can be holistically attuned—how it can be different. It explores how we return to the basics so that we may better understand future challenges
• Key words (EN): delo v skupini, holistični razvoj, uglašenost, varna navezanost

Vsak drugačen, vsi naši

• Avtorji: NOVAK Irena
  • NOVAK Irena: Vrtec Ciciban Novo mesto, Slovenija
• Knjiga: VVZ2022 — str. 13
• Vir: SRC-2026-09-30-019
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku obravnavam vzgojiteljevo vlogo pri vključevanju drugačnih otrok v skupino predšolskih vrstnikov. Vsak otrok je na nek način drugačen, v vrtcu pa si prizadevamo, da bi se vsi čutili sprejeti, naši. Vsako novo šolsko leto se vzgojiteljice soočamo z drugačnostjo, ki (še) ni prepoznana kot posebna potreba. Vendar pa otrok izstopa v skupini vrstnikov zaradi svojih značilnosti oz. svojega vedenja in ima težave v socialni integraciji. Izkušnje so me naučile, kako pomembno je graditi občutek povezanosti pri vseh vključenih otrocih. V skupini, v kateri prevladujejo prijateljski odnosi, namreč ni prostora za izključevanje drugačnih, ampak je ob upoštevanju individualnih razlik v ospredju sodelovanje in medsebojna pomoč. Opredelim strokovno podlago vključujočega vrtca in izpostavim pomen pozitivne naravnanosti vzgojitelja v procesu sprejemanja drugačnih. Kako otroku pokazati sprejemanje? Predlagam, kako pri vsakodnevnem delu skrbeti za povezovanje otrok in s tem spodbujanje inkluzije. Slednjo razumem kot vključevalno prakso vseh. Zavedam se, da v vrtcu oblikujemo temelje za sprejemanje drugih, tudi drugačnih. Imamo možnost, da otrokom pomagamo oblikovati pozitivna stališča do različnosti. Če namreč otroci od malih nog gradijo svoj svet s spoštovanjem in sprejemanjem različnosti, je veliko večja verjetnost, da bodo tudi kot odrasli razvili prepričanje, da drugačnost prinaša pestrost in nas bogati.
• Abstract (EN): This article discusses the preschool educator’s role in including different children in the preschool peer groups. In the kindergarten, where each child has its unique distinctions, we strive to make everyone feel accepted. Each year, the educators are confronted with children that stand out among their peers due to their characteristics or behavior. They have difficulties with social integration, yet are not recognized as children with special needs. Experience indicates how important it is to build a sense of connection and friendship between all the individuals within the group, as children therefore learn not to exclude others but rather accept diversity. The article defines a professional basis of an inclusive kindergarten and emphasizes the importance of a positive attitude in the process of accepting others. How to show children what is acceptance? One possibility is to build connections among children and encourage them to include others. Forming a positive attitude towards diversity and building a foundation for future relationships starts in kindergarten, so to show a good example is of the utmost importance. In brief, if children learn to accept diversity in their early ages, they are more likely to develop a positive attitude towards diversity in their adulthood.
• Ključne besede: sprejemanje drugačnosti, povezovanje otrok, vključujoči vrtec, vloga vzgojitelja
• Key words (EN): acceptance of diversity, building connections among children, inclusive kindergarten, the role of the preschool educator

Vsak od NAS je Košček Skupnega Mozaika

• Avtorji: TRČEK Tanja
  • TRČEK Tanja: OŠ Medvode, Slovenija
• Knjiga: PZ2023 — str. 108
• Vir: SRC-2026-10-06-008
• Jezik: sl
• Povzetek: V vzgoji in izobraževanju so odnosi in zaupanje med sodelavci zelo pomembni, ker posameznikom omogočajo več zadovoljstva in uspeha pri delu, delodajalcu pa manj težav. Delo v vzgoji in izobraževanu je zahtevno, velikokrat pride tudi do izčrpanosti, ki vodi v napake. Vodstvo se mora posvetiti odnosom in vodenju zaposlenih. Če vodstvo ne zmore poskrbeti za odnose med delavci, to lahko vodi v dejanja zaposlenih, ki si jih nihče ne želi: beg v bolezen in s tem zdravstveni absentizem, izmikanje, bojkotiranje, spletke, prežanje na napake drugih, nesodelovanje, nezaupanje, zaposleni ostanemo brez motivacije… Posledice medsebojnih obračunov, obtožb, anonimk in drugih rušilnih ravnanj, s katerimi se srečujemo zaposleni, vodijo v slabe odnose na delovnem mestu. Pridemo v začaran krog, iz katerega emocionalno izčrpani posamezniki težko pobegnejo. Zaposleni potrebujemo stabilno delovno okolje, kjer bomo lahko zaupali drug drugemu, kjer bomo spoštovani in cenjeni.
• Abstract (EN): Relationships and trust between colleagues are very important in education, because they give individuals more satisfaction and success at work and less hassle for the employer. Working in education is demanding and often leads to exhaustion, which leads to mistakes. Managers need to focus on employee attitudes and management. If management cannot take care of the relationships between workers, this can lead to actions by employees that no one wants to see: absenteeism, shirking, boycotting, scheming, preying on others’ mistakes, non-cooperation, mistrust, leaving employees unmotivated, etc. The consequences of peer recriminations, accusations, anonymity and other disruptive behaviours that employees encounter lead to poor relations at work. It is a vicious circle from which emotionally exhausted individuals find it difficult to escape. Employees need a stable work environment where we can trust each other, be respected and valued.
• Key words (EN): zdravje, delavec, kolektiv, vzgoja in izobraževanje

Vsak otrok ima svoje talente, le priložnosti mu moramo dati, da jih razvije

• Avtorji: ANDREJ Mojca
  • ANDREJ Mojca: OŠ Prežihovega Voranca Maribor, Slovenija
• Knjiga: TE2022 — str. 117
• Vir: SRC-2026-10-04-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Vprispevku se osredotočam na razvijanje talentov s pomočjo ustvarjalnosti izven pouka in hkrati njihovo vključevanje v proces pouka. Ni nujno, da nenadarjeni učenci nimajo talentov. To dokazujem z vrsto projektov, ki jih izvajam na šoli. Navajam primere, kjer se učencem ponuja ustvarjalnost kot priložnost, da se izkažejo, da poiščejo in razvijajo svoje močno področje. Vprojektih, kjer sodelujejo učenci glede na svoj interes, se prepletajo tako beseda kot risba, glasba, gibanje. Podrobneje bom predstavila dva projekta, kjer bom prikazala, kako pomembne so dejavnosti izven pouka za posameznike. Opisala bom učenko, ki je prepoznana kot nadarjena na določenem področju; učenko, ki je nadarjena na mnogih področjih in se tega zaveda; učno slabšega učenca, ki v projektu razvije socialno zmožnost oz. osebnostno inteligenco. Opolnomočeni otroci so tudi boljši pri predmetih, kjer se prej morda niso znali izkazati. Zustvarjalnostjo v bistvu osmišljamo učenje, z razvijanjem kreativnosti ustvarjamo boljši svet.
• Abstract (EN): In the article Ifocus on developing talents with the help of creativity outside the class and at the same time their inclusion in the teaching process. It’s not necessarily true that untalented children don’t have any talents. Iprove that with a series of projects Icarry out at school. Iam going to present two projects in more details, where Iam going to show how important extracurricular activities are for individuals. At first, Iam going to describe a female student, who is recognized as talented in a specific area; next a female student, who is talented in many areas and she is aware of it; and at the end a male student with learning disabilities, who develops social skills or personal intelligence. Empowered children also do better at subjects where they didn’t know how to prove themselves beforehand. With creativity we basically give meaning to learning, with developing creativity we create a better world.
• Ključne besede: priložnosti za razvijanje talentov, projekti izven pouka, ustvarjalnost in kreativnost, močno področje

Vsak otrok se lahko nauči pisati in brati

• Avtorji: ŠTOR Mateja
  • ŠTOR Mateja: OŠ Frana Kranjca Celje
• Knjiga: TE2020 — str. 264
• Vir: SRC-2026-10-04-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Otroci iz vrtcev pridejo v šolo z različno razvitimi sposobnostmi in različnim predznanjem. Učitelji 1. razredov smo postavljeni pred izziv, kako njihovo znanje nadgraditi, poglobiti ter razvijati že obstoječe sposobnosti. Pomembno je, da učitelji učencem ponudimo kakovostno učno okolje, v katerem lahko pridobivajo toliko znanja in izkušenj, kot zmorejo oz. sami želijo. Pri pouku slovenščine (še posebej pri urah opismenjevanja) individualiziram pouk tako, da poskušam v največji meri upoštevati želje in sposobnosti učencev, jih motivirati in tako zagotoviti njihov individualni napredek. Tovrsten pristop omogoča učencem, da v 2. razred vstopajo dobro opremljeni s pridobljenim znanjem na področju branja in pisanja, ki ga nato le še nadgrajujejo.
• Abstract (EN): Children from kindergartens come to school with different skills and different pre-knowledge. Firstgrade teachers are challenged to upgrade children’s knowledge, to deepen it and to develop existing skills. It is important that teachers offer pupils a quality-learning environment in which they can gain as much knowledge and experience as they can or wish to. During Slovene lessons (especially in literacy classes), Iindividualise the lessons by trying considering wishes and abilities of pupils as much as Ican, motivating them and thus ensuring their individual progress. This approach allows pupils to progress into the second grade well equipped with acquired knowledge of reading and writing, which is then only upgraded.
• Key words (EN): opismenjevanje, individualizacija, branje

Vsak prvošolec je svet zase

• Avtorji: LESAR Breda
  • LESAR Breda: OŠ Ketteja in Murna, Ljubljana
• Knjiga: PZOM2019 — str. 204
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Prehod iz vrtca v šolo je velika prelomnica v življenju. Starši morajo v prvi razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let. Starše skrbi, če bo njihov otrok kos šolskim nalogam, ali bo med otroki sprejet, bo zmogel opraviti to ali ono nalogo. Drugi so mnenja, da se bo morda njihov otrok v prvem razredu dolgočasil. Nemalo staršev se odloči za odlog všolanja. V veliki meri je učenje, bivanje in počutje prvošolca v šoli odvisno od njegovih učiteljic. Otrok, ki bo z veseljem prihajal v šolo, sporoča svoji okolici, da se ima v šoli lepo, je varen, vesel in sprejet. V prispevku kot druga učiteljica v prvem razredu predstavljam nestresen prehod otrok v šolo, pomen in pripravo prvega šolskega dne ter delovanje prvega razreda v taki luči, da otrok v šolo prihaja sproščen in z veseljem. Le zadovoljen otrok bo sprejemal novo znanje.
• Ključne besede: otrok, starši, učiteljice, prvošolec, prvi razred, strah

Vsak Sodelavec je Pomemben DEL Pozitivnega Vzdušja in Preprečevanja Izgorelosti

• Avtorji: NOVAK Irena
  • NOVAK Irena: Vrtec Tončke Čečeve Celje, Slovenija
• Knjiga: PZ2024 — str. 166
• Vir: SRC-2026-10-06-009
• Jezik: sl
• Povzetek: V svojem prispevku povzemam svojo aktivno vlogo, ki sem jo sprejela po premagani izgorelosti. Zaradi svoje izkušnje sem postala izjemno pomemben člen varovanja zdravja na delovnem mestu, saj s svojim zgledom in aktivnosti razbremenjujem sodelavke. V prispevku bom opozorila na pomen medsebojne pomoči med sodelavkami v delovnem procesu. Osredotočila se bom na podporo mlajšim kolegicam, ki se soočajo s stresom zaradi pomanjkanja izkušenj, ter kako odprta komunikacija omogoča izmenjavo znanja in nasvetov. Prav tako bom izpostavila potrebo po podpori starejšim kolegicam pri prilagajanju na nove tehnologije in organizacijske prakse. Poleg tega bom predstavila svoj pristop ko z zahvalo motiviram sodelavke, kadar imamo povečan obseg dela. Še posebej ob posebnih dogodkih, kjer moramo vsi stisniti moči, se namreč potrudim, da ne pozabim na dobre besede zahvale. Trudim se, da vedo, da je njihov trud opazen. Tako so tudi naslednjič bolj pripravljene na sodelovanje. Predstavljam tudi svoj način dela v skupini, ki temelji na sledenju ritmu in potrebam otrok, ter njihovi aktivni vlogi v procesu, zaradi česar so bolj motivirani za delo in jaz zaradi tega ne potrebujem vlagati toliko energije za motivacijo. Spodbujam sproščeno druženje med sodelavkami v vrtcu, zato pomagam organizirati skupna srečanja in spodbujam gibanje v prostem času, ki spodbujajo varovanje in krepitev zdravja.
• Abstract (EN): In my contribution, I summarize my active role, which I embraced after overcoming burnout. Through my experience, I have become a crucial part of workplace health protection, as I relieve my colleagues with my example and activities. In the contribution, I will highlight the importance of mutual assistance among colleagues in the work process. I will focus on supporting younger colleagues who face stress due to lack of experience and how open communication enables the exchange of knowledge and advice. I will also emphasize the need to support older colleagues in adapting to new technologies and organizational practices. Additionally, I will present my approach to motivating colleagues with gratitude when we have increased workload. Especially during special events, where we all need to exert ourselves, I make sure not to forget words of appreciation. I strive to ensure they know their efforts are noticed, making them more prepared for cooperation next time. I also present my approach to group work, based on following the rhythm and needs of children, and their active role in the process, making them more motivated for work, and thus, I do not need to invest as much energy into motivation. I encourage relaxed socializing among colleagues in the preschool, so I help organize joint gatherings and promote physical activities in free time, which support health protection and enhancement.
• Ključne besede: stres, medsebojna pomoč, zmanjševanje stresa, motivacija

Vsak zaposlen je delček mozaika

• Avtorji: KROBAT Zvonko
  • KROBAT Zvonko: OŠ Šmarje pri Jelšah
• Knjiga: PZ2018 — str. 16
• Vir: SRC-2026-10-06-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Sleherni zaposlen v kolektivu pusti pečat. Pomembno je, da vsak posameznik razume sebe, svoje želje in potrebe in hkrati začuti tudi vse ostale s katerimi prihaja v stik na delovnem mestu. Ni lahko pogledati vase, v svoje občutke, si priznati čustva, sprejeti ljudi, ki nam niso všeč na prvi pogled a prepričan sem, da se lahko korak za korakom v vsakem kolektivu stkejo trdne, profesionalne vezi, ki bogatijo posameznika, kot tudi vse deležnike vzgojnega procesa. V članku se bom osredotočil na teoretična izhodišča povezana s stresom ter na lastne odzive pri reševanju stresnih situacij.
• Ključne besede: posameznik, stres

Vsaka generacija je izziv zase

• Avtorji: JERINA Martina
• Knjiga: VVZ2021 — str. 103
• Vir: SRC-2026-09-30-018
• Jezik: sl
• Povzetek: Odrasli prenašamo na mlajši rod vrednote in smo zgled. Spoznavam, da se vsaka generacija spopada s svojevrstnimi izzivi. Vzgojitelj raste in se spreminja z leti profesionalnega razvoja, izkušenj in življenjske modrosti. Generacije staršev se spreminjajo. Menim, da ima današnja generacija otrok in staršev v življenju vsega dovolj, morda celo preveč. Zaradi dopoldanske zasičenosti z informacijami potrebujejo popoldne sprostitev in mir. Otroci potrebujejo topel in varen dom, posvečeni čas doma in vključevanje v vsakdanje življenje. Izziv vidim tudi v vzgoji spoštovanja in hvaležnosti. Z anketnim vprašalnikom sem od staršev svoje skupine pridobila dragocene povratne informacije in začutila področja, ki nam bodo v izziv.
• Abstract (EN): Adults pass on values to the younger generation and are an example to them. I realize that each generation faces its own challenges. The educator grows and changes with years of professional development, experience and life wisdom. Generations of parents are changing. My opinion is that today’s generations of children and parents have enough of everything in material sense, maybe even too much. Due to the morning information saturation, they need relaxation and peace in the afternoon. Children need a warm and safe home, dedicated time at home and integration into daily life. I also see a challenge in cultivating respect and gratitude. I formed a survey questionnaire and with it I obtained valuable feedback from the parents of my group and felt the areas that will challenge us.
• Ključne besede: vzgojitelj, starši, montessori, spoštovanje, posvečen čas
• Key words (EN): vzgojitelj, starši, montessori, spoštovanje

VSE je Mogoče in Še Več - Mavrični Otroci

• Avtorji: VEBER Mateja
  • VEBER Mateja: Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna
• Knjiga: OPB2011 — str. 91
• Vir: SRC-2026-10-06-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Podaljšano bivanje je »prostor«, kjer človek veliko da in še več pridobi. V prispevku so predstavljeni projekti, dejavnosti, ki jih lahko vsak učitelj z določenimi modifikacijami in prilagoditvami izpelje v svojem oddelku.
• Ključne besede: podaljšano bivanje, projekti, dejavnosti, videokonferenca, vrednote, skupinsko sodelovanje

VSE KAR Potrebujemo za Srečo, je v NAS Samih

• Avtorji: VUJANOVIĆ Sunčica
  • VUJANOVIĆ Sunčica: Kranjski vrtci, Slovenija
• Knjiga: PZ2026 — str. 371
• Vir: SRC-2026-10-06-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Vsak poklic ima svoje specifike in predstavlja obremenitve za človeka, takšne in drugačne. Nekateri poklici so bolj fizično obremenjujoči in z leti povzročajo obrabe določenih delov telesa, nekateri pa so psihično zelo zahtevni in sem prav gotovo spada tudi delo vzgojitelja predšolskih otrok. Z družbenimi spremembami se spreminja tudi poklic vzgojitelja oziroma pedagoški poklic na splošno. Od pedagoškega delavca zahteva res ogromno psihično moč, stabilnost, asertivnost in rezilientnost. In samo mi smo tisti, ki lahko posrkbimo zase. V prispevku so strnjene filozofije, misli, strategije in tehnike, ki so bistveno spremenile moj pogled nase, svet in moje mesto v njem. Vplivamo lahko samo nase, delamo lahko samo na sebi in posledično vplivamo tudi na svoj odnos do izzivov, ki jih prinaša pedagoški poklic.
• Abstract (EN): Every profession has its own specific characteristics and presents various types of demands on an individual. Some professions are more physically taxing and lead to the wear and tear of certain body parts over the years, while others are psychologically very demanding—a category that certainly includes the work of a preschool teacher. With social changes, the role of the educator and the pedagogical profession in general is also evolving. It demands immense psychological strength, stability, assertiveness, and resilience from the pedagogical worker. We alone are the ones who can truly take care of ourselves. This paper summarizes the philosophies, thoughts, strategies, and techniques that have significantly changed my perspective on myself, the world, and my place within it. We can only influence ourselves and work on our own growth, which consequently affects our attitude toward the challenges brought by the pedagogical profession.
• Ključne besede: teorija izbire, asertivnost, čuječnost, sprostitvene tehnike

Vse se Spremeni, če Spremenimo Pogled

• Avtorji: GERŠAK Katarina, ŽUPANČIČA Vrtec Otona
  • GERŠAK Katarina: Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: IP2024 — str. 36
• Vir: SRC-2026-10-07-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Vzgojitelj ima lahko ob nemirnem otroku negativne občutke. Kaj spremeniti, da se bodo situacije, naš odnos z otrokom in samo počutje izboljšalo? Pri tem imajo pomembno vlogo vzgojiteljeve misli in prepričanja. Zavestni pristop s pozitivnimi mislimi v odnosu do otroka pomeni, da smo spremenili naš pogled na otroka. Ko spremenimo pogled, se vse spremeni. Tak pogled otroku omogoča, da njegove posebnosti povezane z nemirom postanejo darovi in ne težave, vzgojitelj pa pri svojem delu doživlja pozitivne občutke in zadovoljstvo.
• Abstract (EN): An educator might feel negative emotions when dealing with restless children. What should be changed to improve the situation, the relationship with the child, and one’s own well-being? The educator’s thoughts and beliefs play a significant role. A conscious approach with positive thoughts towards the child means changing our perspective on the child. When we change our view, everything changes. Such a perspective allows the child’s peculiarities related to restlessness to become gifts, not problems, and the educator experiences positive emotions and satisfaction in their work.
• Ključne besede: nemirni otrok, misli, čustva, prepričanja

Vsebine in Aktivnosti v Procesu Izobraževanja Otrok s Posebnimi Potrebami v Nadaljevalnem Programu Učenje za Življenje in Delo Posebnega Programa Vzgoje in Izobraževanja

• Avtorji: RADEŠČEK Mihaela Jakomini
  • RADEŠČEK Mihaela Jakomini: Center Janeza Levca Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: DM2024 — str. 387
• Vir: SRC-2026-10-07-014
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku je predstavljena in evalvirana izvedba večmesečne aktivnosti »vrtnarjenje« v skupini osmih učencev. Aktivnost je potekala šest mesecev in zajema več korakov – dogovori, načrt dela, individualizacija načrta, priprava zemlje, vstavljanje semen, presaditev sadik, prodaja. Vrtnarjenje kot aktivnost se lahko umesti na več področij letnega delovnega načrta in uresničuje cilje na področjih: splošna znanja, razvijanje in ohranjanje samostojnosti, šport in rekreacija, dejavnosti prostega časa, delovne in zaposlitvene tehnike. Aktivnost omogoča diferenciacijo in individualizacijo posameznih korakov in je kot taka primerna za heterogeno skupino; povezuje skupino in spodbuja sodelovalno vedenje ter prinaša pomembne praktične koristi za delo in vsakdanje življenje učencev. Pri tem ostajajo odprte možnosti za izboljšave glede nadgradnje aktivnosti, razširitve nabora rastlin, večje vključenosti staršev, medvrstniškega učenja in obiska vrtnarije.
• Abstract (EN): The article presents and evaluates the implementation of a several-month activity ‘gardening’ with a group of eight students. The activity lasted six months and included several steps—agreements, work planning, individualization of the plan, soil preparation, seed insertion, transplanting seedlings, and selling. Gardening as an activity can be integrated into several areas of the annual work plan and meets goals in the following fields: general knowledge, developing and maintaining independence, sports and recreation, leisure activities, and work and employment techniques. The activity allows for differentiation and individualization of each step and is therefore suitable for a heterogeneous group; it connects the group and promotes collaborative behavior while providing important practical benefits for the students’ work and daily lives. There are still open possibilities for improvements, such as enhancing the activity, expanding the range of plants, increasing parental involvement, peer learning, and visiting a garden center.
• Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, posebni program vzgoje in izobraževanja, vrtnarjenje, individualizacija

Vsestranski Pristopi pri Poučevanju Matematike

• Avtorji: PAŠAGIĆ Edita
  • PAŠAGIĆ Edita: Osnovna šola Preska, Slovenija
• Knjiga: IP2026 — str. 502
• Vir: SRC-2026-10-07-004
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek predstavlja evalvacijo vsestranskega pristopa k poučevanju matematike, pri katerem so bile v ospredju aktivna vloga učencev, sodelovalno učenje, sprotna diagnostika predznanja in razvijanje kakovostne povratne informacije. Namen prispevka je ovrednotiti, kako uporaba metode 4P, strukture 1-2-4 ter vrstniškega podajanja povratnih informacij vpliva na razumevanje matematičnih vsebin, sodelovanje med učenci in njihovo samoregulacijo pri učenju. Podatki so bili pridobljeni z opazovanjem učnega procesa, analizo izdelkov učencev, kratkimi refleksijami učencev, učiteljevim spremljanjem dela v skupinah ter primerjavo kakovosti odgovorov pred in po sodelovalnem delu. Vzorec predstavljajo učenci pri pouku matematike, ki so bili vključeni v dejavnosti individualnega razmisleka, dela v paru in skupinskega dopolnjevanja znanja. Ugotovitve kažejo, da takšen pristop spodbuja večjo vključenost učencev, bolj premišljeno izražanje matematičnega razumevanja, večjo odgovornost za lastno učenje in bolj spoštljivo sodelovanje. Prispevek poudarja, da matematika ni le reševanje nalog, temveč tudi prostor za razvijanje dialoga, argumentiranja in skupnega napredovanja.
• Abstract (EN): The article presents an evaluation of a multilayered approach to teaching mathematics, focusing on students’ active role, cooperative learning, ongoing diagnosis of prior knowledge and the development of meaningful feedback. The aim of the article is to evaluate how the use of the 4P method, the 1-2-4 structure and peer feedback influences students’ understanding of mathematical content, cooperation and self regulation in learning. Data were collected through classroom observation, analysis of students’ work, short student reflections, teacher monitoring of group work and comparison of the quality of answers before and after cooperative activities. The sample consists of students in mathematics lessons who participated in individual reflection, pair work and group knowledge building. The findings show that such an approach encourages greater student involvement, more thoughtful expression of mathematical understanding, stronger responsibility for learning and more respectful cooperation. The article emphasizes that mathematics is not only about solving tasks, but also a space for developing dialogue, argumentation and shared progress.
• Key words (EN): matematika, sodelovalno učenje, metoda 4P, povratna informacija

Vseživljenjsko izobraževanje strokovnih delavcev v vrtcu

• Avtorji: MEKINC Andreja
  • MEKINC Andreja: Vrtec Otona Župančiča, Ljubljana
• Knjiga: VVZ2020 — str. 137
• Vir: SRC-2026-09-30-017
• Jezik: sl
• Povzetek: Delo s predšolskimi otroki je strokovno delo, ki se ga ne da in ne sme uokviriti v recepte in ne v predlagane rešitve, ki bi bile enako dobre za vse otroke, in sicer morda zgolj zato, ker so jih napisali strokovnjaki. Za kakovostno delo v vrtcu je pomembno poznavanje otroka, poznavanje in razumevanje načel in ciljev predšolske vzgoje v vrtcu, poznavanje teoretskih ozadij posameznih področij dejavnosti in še zlasti različnih pristopov in načinov dela, ki so primerni za predšolske otroke, ter razumevanje vrtca kot strokovne institucije (Otrok v vrtcu, 2001, predgovor). Vsi se dobro zavedamo, da je potrebno za avtonomijo strokovnega delavca veliko kakovostnega znanja in socialnih ter drugih spretnosti. Izobraževanje kot družbena dejavnost in dejavnost posameznika je ključnega pomena za razvoj vsake organizacije in vse družbe. Da si posamezniki pridobijo potrebne osebnostne in poklicne kompetence je najboljše formalno in neformalno permanetno izobraževanje.
• Ključne besede: strokovno delo, avtonomnost strokovnih delavcev, neformalno izobraževanje

VSI SMO DEL Iste Družbe

• Avtorji: JOVIĆ Svetlana
  • JOVIĆ Svetlana: OŠ Jurija Dalmatina Krško, Slovenija
• Knjiga: PZ2023 — str. 161
• Vir: SRC-2026-10-06-008
• Jezik: sl
• Povzetek: V današnjem času, času hitenja, negotovosti, hitrih sprememb ves čas opozarjam sebe in svoje učence, da je treba opaziti druge ter jim nameniti pozornost, nasmeh, prijazen pogled. Skozi drobne pozornosti, ki jih namenjam učencem in sodelavcem, osrečujem ne le njih, temveč tudi sebe. Vsako prijazno dejanje vpliva na naše počutje. Ko nekomu polepšamo dan, ga polepšamo tudi sebi. Sreča je nalezljiva, saj se vsakič, ko nekoga osrečimo, v srcu dogajajo spremembe. Spremembe, ki nam dajejo upanje in vero, da je svet lep in da so okrog nas ljudje, ki se še znajo nasmehniti, ki cenijo pozornost, ki se zavedajo, da smo vsi del iste družbe. Vsak izmed nas ima pravico do sproščenega, vzpodbudnega, sočutnega kolektiva.
• Abstract (EN): In today’s time, a time of rush, uncertainty, and rapid changes, I constantly remind myself and teach my students that it is necessary to notice others and give them attention, a smile, and a friendly look. By paying attention to my students and my colleagues, I make not only them happy, but also myself. Every act of kindness has an impact on how we feel. When we brighten someone’s day, we also make it better for ourselves. Happiness is contagious, because every time we make someone happy, changes happen in our hearts. Changes that give us hope and faith that the world is a beautiful place, and that we are surrounded by people who still know how to smile, who appreciate your attention, and who are aware that we are all part of the same society. And each of us deserves to be a part of a relaxed, encouraging, compassionate team of colleagues.
• Ključne besede: duševno zdravje, prijazna dejanja, družba, sočutje

Vsi za vse – od neopaženih potencialov do samozavestnega izražanja

• Avtorji: JANUŠIĆ Daniela
  • JANUŠIĆ Daniela: Osnovna šola Leskovec pri Krškem, Slovenija
• Knjiga: TE2026 — str. 60
• Vir: SRC-2026-10-26-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek predstavlja primer dobre prakse Osnovne šole Leskovec pri Krškem v okviru projekta VROV – Vključevanje romskih otrok v vzgojo in izobraževanje z večjezičnim pristopom, ki je potekal v okviru projekta Sveta Evrope RPPE (Romani-Plurilingual Policy Experimentation). Vospredju je razvoj potencialov skupine deklet, ki so se na začetku projekta povezala v ustvarjalnih delavnicah izdelovanja zapestnic. Ob skupnem druženju so začela spoznavati jezike in kulture druga druge, brati pravljice v svojih jezikih, praznovati rojstne dneve in graditi medsebojno zaupanje. Iz teh dejavnosti je spontano nastala ideja o ustanovitvi plesne skupine VSI ZA VSE. Dekleta so začela redno vaditi in najprej nastopala na šolskih prireditvah, pozneje pa so bila povabljena tudi na druge šole in različne prireditve. Prispevek izpostavlja pomen varnega in vključujočega okolja, v katerem lahko učenci razvijejo samozavest, odkrijejo svoje močne strani in postanejo aktivni soustvarjalci šolskega življenja.
• Abstract (EN): This paper presents an example of good practice from Leskovec Primary School in Krško within the VROV project – Inclusion of Roma Children in Education through a Multilingual Approach, implemented as part of the Council of Europe’s RPPE project (Romani-Plurilingual Policy Experimentation). The focus is on developing the potential of a group of girls who, at the beginning of the project, came together through creative bracelet-making workshops. Through spending time together, they began discovering each other’s languages and cultures, reading stories in their respective languages, celebrating birthdays, and building mutual trust. These activities spontaneously led to the idea of establishing a dance group called VSI ZA VSE (All for all). The girls began practising regularly and initially performed at school events. Later, they were invited to perform at other schools and at various public events. The contribution highlights the importance of creating a safe and inclusive environment in which students can develop self-confidence, discover their strengths, and become active co-creators of school life.
• Ključne besede: razvoj potencialov, vključevanje, večjezičnost, romski učenci, dekleta, samozavest, talenti

Vstop Otroka v Vrtec

• Avtorji: PETERNELJ Petra
  • PETERNELJ Petra: Vrtec Zelena jama, Ljubljana
• Knjiga: PZOM2021 — str. 184
• Vir: SRC-2026-10-05-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Ob vključitvi v vrtec otroci prestopijo prag varnega domačega zavetja in se podajo na novo življenjsko pot. Otroci potrebujejo čas in energijo, da se privadijo na nov življenjski ritem, novo okolje in ljudi, ter se odreči stalni prisotnosti staršev. Skupaj z otroki se na spremembe navajajo tudi njihovi starši. Starši naj otroka na prestop iz domačega v novo okolje pripravijo, z otrokom naj govorijo o vrtcu, otrocih, vzgojitelju. Pomembno je, da si starši v tem času vzamejo nekaj prostega časa, da skupaj s svojim otrokom preživijo obdobje postopnega uvajanja. Pomembno je, da se zavedamo, da se bo mogoče otrok ob vstopu v vrtec nekaj časa drugače obnašal. Otrok potrebuje nekaj časa, da pridobi nove izkušnje, da spozna novo okolje ter najde svoj prostor v novi situaciji. Vsak otrok doživlja prehod iz družine v vrtec na svoj način. Težave pri uvajanju otroka v vrtec so normalen pojav in odraz otrokove stiske (Ambrož, 2005)
• Ključne besede: priprava na vstop v vrtec, težave ob vstopu v vrtec, predšolski otrok, vrtec

Vstop Otroka v Vzgojno Ustanovo- Stiska in Pristopi Pomoči

• Avtorji: PAJNIK Dominika
  • PAJNIK Dominika: Mladinski dom Jarše, Slovenija
• Knjiga: PZOM2024 — str. 127
• Vir: SRC-2026-10-05-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Vstop v vzgojno ustanovo pri otrocih in njihovih starših običajno povzroči veliko mero stiske, stresa, občutkov nemoči in vnese večjo spremembo v življenje družine. K temu pripomore dejstvo, da otrok prvič odhaja od doma, starši se soočajo z občutki krivde, mnogo otrok pa vstop v vzgojno ustanovo doživljajo kot kazen. V prispevki sprva na kratko predstavim otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter doživljanje otrok ob sprejemu in bivanju v vzgojni ustanovi. Pozornost namenim dejavnikom in bolj učinkovitim pristopom pomoči. Bistvenega pomena za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami predstavlja odnos, ki ga z otrokom vzpostavimo, saj velja, da bližje kot smo življenjskemu svetu otroka in družine, bolje lahko ocenimo, kakšne so njegove potrebe ter uporabimo metode, ki so zanj učinkovite. Izpostavim tudi vlogo vzgojitelja, pomen izkustvenega učenja in učenja socialnih veščin, sodelovanje s starši ter vzdrževanje aktivne vloge tudi drugih otroku pomembnih oseb.
• Abstract (EN): Entering into residental institution usually causes a great deal of distress, stress, feelings of helplessness and a major change in the life of the family for both the children and their parents. This is compounded by the fact that it is usually the child’s first time away from home, the parents are faced with feelings of guilt and the child usually experiences going to an educational institution as a punishment. In this paper, I start with a brief introduction to children with emotional and behavioural problems and their experiences of admission to and stay in an educational institution. I focus on the factors and more effective approaches to help. The relationship we establish with the child is essential for working with children with emotional and behavioural problems, because the closer we are to the child’s and the family’s world, the better we can assess what the child’s needs are and apply methods that are effective for the child. I would also highlight the role of the educator, the importance of experiential learning and teaching social skills, working with parents and maintaining an active role for other people who are important to the child.
• Ključne besede: Otroci z vedenjskimi in čustvenimi težavami, vzgojna ustanova

Vstopnica za Branje – Kako jo Pridobiti?

• Avtorji: KOCIPER Nataša
  • KOCIPER Nataša: OŠ Puconci, Slovenija
• Knjiga: IP2026 — str. 626
• Vir: SRC-2026-10-07-004
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku so opisani primeri, kako lahko učitelj spodbuja razvoj motivacije za branje pri učencih v 4. razredu osnovne šole in zakaj lahko druženje s knjigo posamezniku prinaša koristi. Učitelji se nenehno sprašujemo, kako doseči, da se bo želja po branju povečala. Da bo poleg truda in vztrajnosti, ki sta potrebna na začetku učenja branja, branje postalo tudi užitek. Na razvoj branja v osnovni šoli lahko učitelji pomembno vplivamo in ga učencem približamo na različne načine. Ključno pa je, da učencem branja ne predstavimo le kot šolske obveznosti, ampak kot prijetno izkušnjo in raziskovanje. Ko učenci usvojijo bralne veščine in imajo pozitiven odnos do branja, bodo z veseljem brali vse življenje. Učitelji te veščine pomagamo razvijati, oblikovati in ohranjati. Raziskave kažejo, da lahko vsi učenci postanejo bralci, če so le deležni dovolj podpore in ustreznih spodbud.
• Abstract (EN): This paper presents examples of how a teacher can encourage the development of reading motivation in fourth-grade primary school pupils, and discusses the benefits that spending time with books can bring to an individual. Teachers constantly ask themselves how to increase pupils’ desire to read, so that, in addition to the effort and persistence required at the beginning of learning to read, reading also becomes a pleasure. Teachers can have a significant influence on the development of reading in primary school and can bring it closer to pupils in various ways. What is key, however, is that reading should not be presented to pupils merely as a school obligation, but as an enjoyable experience and a form of exploration. Once pupils acquire reading skills and develop a positive attitude toward reading, they will read with pleasure for the rest of their lives. Teachers help develop, shape, and maintain these skills. Research shows that all pupils can become readers, provided they receive sufficient support and appropriate encouragement.
• Ključne besede: branje, motivacija, spodbujanje branja, bralne veščine

Vzajemno Učenje kot Promocija Zdravja med Zaposlenimi v Osnovni Šoli

• Avtorji: FLERIN Urška
  • FLERIN Urška: Osnovna šola Vič, Ljubljana
• Knjiga: PZ2020 — str. 32
• Vir: SRC-2026-10-06-005
• Jezik: sl
• Povzetek: Na OŠ Vič tretje šolsko leto zapored poteka promocija zdravja med zaposlenimi v obliki vzajemnega učenja – sodelavec svetuje sodelavcu. Projekt je prostovoljne narave in poteka po načelih pozitivne psihologije kot del aktivnosti šolske svetovalne službe in Zdrave šole. Zaposleni na šoli različno skrbijo za svoje telesno in duševno zdravje. Mnogi med njimi kvaliteto svojega življenja izražajo z dobrim zdravjem, notranjim mirom, osebnim zadovoljstvom in splošnim dobrim počutjem, z dobrimi medsebojnimi odnosi in tudi v svoji delovni uspešnosti. V okviru projekta smo povabili vse zaposlene, da zainteresiranim sodelavcem prostovoljno predstavijo svoj primer dobre prakse delovanja za boljše zdravje. Vzajemno učenje med sodelavci, v obliki predstavitve primera dobre prakse, se je pokazalo kot uspešna promocija različnih pristopov do boljše kvalitete življenja, spodbudilo in podprlo je zaposlene k lastnemu delovanju za svoje telesno in duševno zdravje ter neformalno krepilo tudi socialne odnose med zaposlenimi.
• Ključne besede: Promocija zdravja med zaposlenimi, investicija v razvoj zaposlenih, vzajemno učenje med sodelavci, pozitivna psihologija na delovnem mestu

Vzdrževanje psihosocialnih odnosov v času razglašene epidemije

• Avtorji: RAČIČ Nataša
  • RAČIČ Nataša: OŠ Leskovec pri Krškem
• Knjiga: EPID2020 — str. 60
• Vir: SRC-2026-10-07-016
• Jezik: sl
• Povzetek: V trenutku razglašene pandemije se je pojavila možganska nevihta kako naprej. Rekla sem si, aktiviraj sebe in aktivirala boš otroke. V prvem tednu z drugošolci se je formiral način dela, kar se je kasneje, z dopolnjevanjem tehnološkega znanja, le še izboljševalo in nadgrajevalo. Formiralo se je z vključevanjem staršev in učencev s prepotrebno komunikacijo sprva po telefonu. Nisem želela prenesti bremena na starše, zato sem vključevala snemanja snovi, da so me učenci lahko videli, slišali ter delali tudi samostojno. V situaciji sem predpostavila, da je komunikacija o načinu skupnega dela dala rezultate. Starši so se odzvali zelo požrtvovalno. Imeli smo sistemsko rešitev. Želela sem zagotoviti tudi ohranjanje medsebojnih psihosocialnih odnosov, na katerih smo v razredu veliko delali. V prvem tednu sem sklepala, da moramo glede na situacijo, ki so jo posamezniki različno doživljali in v družini prenašali drug na drugega, na daljavo ohranjati za zdravje pomembne psihosocialne odnose. Moj namen je bil, da smo kljub izolaciji v oporo drug drugemu, ohranimo občutek povezanosti, dobro počutje. Naložili smo si aplikacijo Viber in jo uporabljali za objavljanje vsakodnevnih zanimivosti, ki smo jih počeli doma. Spodbujala sem gibanje in odgovorno odhajanje v naravo. S pridobljenim sem začela delati spominske filmčke vsake 14 dni, ki so dajali rezultate. Vključiti sem želela še verbalni stik, zato smo si v drugem tednu naložili aplikacijo Zoom. Uporabili smo jo za skupna srečanja, kasneje za tedenske manjše skupine. Prvotni namen je bil zagotoviti prisotnost in navajanje na takšno obliko komunikacije, rezultati so se čutili in posledično smo komaj čakali na skupne ure. Priporočila sem tudi individualna srečanja, saj so se pojavljale stiske in padanje motivacije. Način dela je terjal veliko časa. Posledično se je vloženo delo na tem področju izkazalo ob vrnitvi v šolo. Psihosocialni odnosi so bili še globlji.
• Abstract (EN): At the time of the declared pandemic, a brainstorming session ensued. I said to myself, activate yourself and you will activate the children. In the first week with the second-graders, the way of working was formed, which later, with the addition of technological knowledge, only improved and upgraded. It was formed by involving parents and students with much-needed communication initially over the phone. I didn’t want to transfer the burden to my parents, so I included recording material so that students could see, hear, and also work independently. In the situation, I assumed that communication about how to work together yielded results. The parents responded very sacrificially. We had a system solution. I also wanted to ensure that we maintained our psychosocial relationships, which we worked on a lot in class. In the first week, I concluded that, given the situation that individuals experienced things differently and passed on to each other in the family, we needed to maintain important psychosocial relationships important for health at a distance. My intention was that despite the isolation, we support each other, maintain a sense of connection, well-being. We downloaded the Viber app and used it to post everyday curiosities we did at home. I encouraged physical movement and responsible going into nature. With what I gained, I started making commemorative videos every 14 days that gave results. I also wanted to include verbal contact, so we downloaded the Zoom app in the second week. We used it for joint meetings, later for weekly smaller groups. The original purpose was to ensure presence and getting used to this form of communication, the results were felt and as a result we could hardly wait for the joint hours. I also recommended one-on-one meetings as distress and declining motivation occurred. The way it worked took a lot of time. As a result, the work done in this field proved to be a return upon schooling. Psychosocial relationships were even deeper.
• Key words (EN): psihosocialni odnosi, sprejetost, motivacija, stiska

Vzeti si čas … za dnevno rutino, branje in igro

• Avtorji: VLADIMIRA Mira
  • VLADIMIRA Mira: Vrtec Domžale, Slovenija
• Knjiga: VVZ2026 — str. 28
• Vir: SRC-2026-09-30-023
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku želim predstaviti, kako si je v današnjem času, ko je tempo življenja vse hitrejši, pomembno vzeti čas. Čas za dnevno rutino, branje in igro. Na podlagi dolgoletnega neposrednega dela z otroki opažam, da nam dnevna rutina ponuja ogromno vzgojnih momentov, če jih le znamo videti in koristno uporabiti. Prav ti momenti namreč zajemajo osnove, ki so zelo pomembne za otrokov kasnejši celostni razvoj. Številne raziskave potrjujejo, da branje pozitivno vpliva na otrokov razvoj, zato je pomembno, da si za branje vsakodnevno vzamemo čas že v najzgodnejših letih otrokovega življenja. Dokazano je namreč, da so otroci, ki se jim redno bere, v šoli uspešnejši. Igra naj bi bila otrokova primarna dejavnost, vendar ‘prava igra’ v zadnjem času žal nekoliko izginja iz otrokovega vsakdana. Pa vendar naj bi se otroci učili in spoznavali nove stvari, prav preko igre, v okviru katere jim je omogočena svoboda, raziskovanje, samostojno iskanje rešitev, izražanje čustev, ustvarjalnost in tudi dolgčas – predvsem pa čas, da se igrajo. Vsi omenjeni elementi so lepo vpeti tudi v celoten prenovljeni Kurikulum za vrtce (2025), tako znotraj posameznih kurikularnih področij kot tudi v okviru prečnih zmožnosti, ki predstavljajo njegovo pomembno novost. Ključne besede: predšolsko obdobje, čas, dnevna rutina, branje, igra
• Abstract (EN): This paper aims to highlight the importance of taking time in today’s fast-paced world—time for daily routines, reading, and play. Based on many years of direct work with children, it is evident that daily routines offer numerous educational opportunities, provided that we are able to recognize and purposefully utilize them. These moments encompass fundamental elements that are crucial for a child’s later holistic development. Numerous studies confirm that reading has a positive impact on child development; therefore, it is essential to dedicate time to reading on a daily basis, starting from the earliest years of a child’s life. It has been demonstrated that children who are read to regularly achieve better academic outcomes at school. Although play is considered a child’s primary activity, “authentic play” has unfortunately been gradually disappearing from children’s everyday lives in recent years. Nevertheless, children are expected to learn and explore new concepts precisely through play, within a context that allows freedom, exploration, independent problemsolving, emotional expression, creativity, and even boredom—above all, time to play. All of these elements are coherently integrated into the revised Curriculum for Kindergartens (2025), both within individual curricular areas and across transversal competences, which represent a key innovation of the updated curriculum.
• Key words (EN): igra, igra, igra, igra, igra, igra, igra

Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj

• Avtorji: LOGAR Irena
  • LOGAR Irena: OŠ Trnovo
• Knjiga: OPB2018 — str. 25
• Vir: SRC-2026-10-06-023
• Jezik: sl
• Povzetek: Agenda za trajnostni razvoj 2030, ki je bila podpisana septembra 2015 s strani večine vlad in visokih predstavnikov držav sveta, kaže potrebe, da zaradi zapisanih ciljev trajnostnega razvoja države svoje politike in s tem tudi vzgojno–izobraževalno delo usmerijo in oblikujejo v uresničevanje načel trajnostnega razvoja. Z večjo vključitvijo aktivnejših učnih oblik in metod dela bi tudi pri pouku podaljšanega bivanja učence lahko poučevali o vlogi posameznika in družine oziroma gospodinjstev v družbi ter jih spodbujali k razmišljanju o povezujočih problemih časa in k vključevanju v reševanje vprašanj posameznika, družine in družbe. V članku bom obravnavala štiri teme z vidika trajnosti, in sicer trajnostno modo, vodo kot skupno dobrino, recikliranje v kuhinji in trajnostno uporabo mobilnih telefonov. Opisala bom aktivnosti, ki sem jih z učenci izvajala v sklopu navedenih tem.
• Ključne besede: trajnostni razvoj, hitra moda, recikliranje, podaljšano bivanje

Vzgoja Mladih Bralcev

• Avtorji: MIKLAVČIČ Maja
  • MIKLAVČIČ Maja: Osnovna šola Stična, Ivančna Gorica, Slovenija
• Knjiga: OPB2022 — str. 224
• Vir: SRC-2026-10-06-027
• Jezik: sl
• Povzetek: Branje nam omogoča vsestranski razvoj in je kot tako zelo pomembno. Odnos do knjige oz. branja se začne razvijati že zelo zgodaj. Vpliv na to imajo različni dejavniki, sprva so to starši, v kasnejših obdobjih pa vse bolj v ospredje vstopajo vrtec, šola, vrstniki, knjižnice, mediji. Njihova naloga je otrokom spodbuditi bralno motivacijo in jim omogočiti optimalne pogoje za razvoj branja. Sodelovanje v projektu »Že berem sam« gotovo pozitivno vpliva na vzgojo mladih bralcev, predvsem na njihovo motivacijo in nenazadnje na bralno kulturo. Namen projekta je, da učence spodbudi k lastnemu branju in jim s tem omogoči prestop bralne stopničke oz. bralni razvoj. Po zgodbi avtorice Ksenije Medved smo z drugošolci posneli kratek film. V njem smo prikazali trud, ki ga mora otrok vložiti v to, da postane t. i. Zeleni bralec. To je bralec, ki sicer že sam bere knjige, ni pa še čisto dozorel. Pri snemanju filma so sodelovali vsi akterji, ki so zaslužni za to, da se mladi bralci razvijajo in bogatijo svoj besedni zaklad.
• Abstract (EN): Reading is really important as it enables a child’s versatile development. The attitude to books and reading starts developing very early. Many factors influence it. The most important factors in the early years are the parents, while later kindergarten, school, peers, libraries and media come to the forefront. Their goal is to stimulate children’s reading motivation and enable them with the conditions for reading development. Participating in the project » I can already read on my own« definitely has a positive influence on educating young readers, their motivation and lastly their reading culture. The goal of this project is to stimulate pupils to read on their own thus enabling them to reach »step one into reading« or to develop reading. Second year pupils made a short video based on the story of Ksenja Medved. In it we depicted the effort an individual child needs to invest into reading in order to become a so called Green reader. It is a reader who can read on his own but is not quite mature yet. All the agents who contributed to the development of young readers and enrichment of their vocabulary participated in the video. Participating in this project definitely has a positive influence on the education of young readers.
• Ključne besede: branje, bralna motivacija, projekt, drugošolci, dejavniki bralne motivacije, šola EDUCATION YOUNG READERS

Vzgoja Otrok za Trajnostni Razvoj

• Avtorji: MURN Darja
  • MURN Darja: OŠ Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi
• Knjiga: DM2019 — str. 256
• Vir: SRC-2026-10-07-010
• Jezik: sl
• Povzetek: V zadnjem času nas na različnih področjih spremlja besedna zveza trajnostni razvoj. Ali se v resnici zavedamo, kaj vse zajema ta besedna zveza? Ali dovolj naredimo za trajnostni razvoj na področju formalnega izobraževanja in tudi izven njega? Trajnostni razvoj bi moral biti eden glavnih ciljev in prednostna naloga tako v učnih načrtih kot v letnem delovnem načrtu šole ter tudi v posameznikovih letnih in dnevnih pripravah. Trajnostni razvoj zajema tri širša področja. V prispevku želim prikazati prizadevanja za trajnostni razvoj na različnih ravneh: v učnih načrtih, na naši šoli in v petem razredu, kjer trenutno poučujem. Šla sem torej od širšega k ožjemu, od oddaljenega k bližnjemu, od teorije k praksi. Za uresničitev trajnostnega razvoja je potrebno načrtovanje po vertikali (različne ravni izobraževanja, od predšolske vzgoje do fakultet), medsebojno sodelovanje generacij ter prizadevanja tako posameznikov kot manjših in večjih družbenih skupin.
• Ključne besede: trajnostni razvoj, šola, učni načrt, okolje, sodelovanje

Vzgoja skozi film – primerjava med slovenskimi in hrvaškimi predšolskimi otroki

• Avtorji: BLAŽEVIČ Brigita, PAVIĆ Sanja
  • BLAŽEVIČ Brigita: Vrtec Ciciban, Ljubljana, Slovenija
  • PAVIĆ Sanja: Vrtec Cekin, Slavonski Brod, Hrvaška
• Knjiga: VVZ2019 — str. 145
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: V članku opisujeve načine pogovora o vsebini filma za otroke in na kakšen način ga lahko vključimo v dejavnosti.Otroci se s filmskimi junaki lažje poistovetijo, izrazna moč filma vpliva tudi na oblikovanje osebnosti otroka kot takega.V nadaljevanju opiševe, kateri film sva izbrali za predvajanje slovenskim in hrvaškim otrokom, ter njihovo dojemanje vsebine.Opiševe in primerjave odgovore staršev na vprašalnike o tem, kako vidijo osebnostni razvoj otroka skozi film in opiševa, kako naj bi potekalo aktivno gledanje filma za kasnejši pogovor o njemu.
• Ključne besede: otroški, mladinski in animirani film, pogovor o filmu, vživljanje v junake, vzgoja s filmom

Vzgoja srca v predšolskem obdobju

• Avtorji: POLAJŽER Tina
  • POLAJŽER Tina: Vrtec pri OŠ Kungota – enota Zg. Kungota
• Knjiga: VVZ2019 — str. 249
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Sodobne raziskave kažejo, da za optimalni razvoj otrokovih potencialov niso pomembna le intelektualna znanja, temveč tudi socialne in čustvene kompetence, ki jih otrok razvija od svojega rojstva. V prispevku je izpostavljen pomen razvoja teh kompetenc v predšolskem obdobju, zapisano je tudi, kaj je v predšolskem obdobju pri otrocih smiselno razvijati in krepiti. Predstavljene so sistemsko načrtovane dejavnosti s področja socialnega in čustvenega učenja, ki smo jih izvajali v homogenem oddelku otrok, starih 4–5 let v Vrtcu pri OŠ Kungota. Tovrstne dejavnosti prispevajo k dvigu kakovosti življenja otrok in tudi odraslih v vrtcu ter zmanjšujejo rizične dejavnike za pojav otrokovih težav v socialni integraciji in čustvenem izražanju.
• Ključne besede: socialne kompetence, socialni razvoj, čustvene kompetence, čustveni razvoj, predšolska vzgoja

Vzgoja v preteklosti in danes. Kako so vzgajali naši starši in kako vzgajamo danes?

• Avtorji: CANKAR Janja
  • CANKAR Janja: Vrtec Mladi rod, Ljubljana
• Knjiga: VVZ2019 — str. 38
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Stari starši so blagoslov za mlade starše. Za otroke si vzamejo veliko časa. Časa, ki ga starši pogosto nimajo. S številnimi problemi ravnajo bolj sproščeno, ker so od njih bolj oddaljeni. Otroke razvajajo, vendar jim tudi prisluhnejo, ko imajo čustvene težave, pri njih pa lahko tudi napolnijo baterije. Radi priskočijo na pomoč, kadar je potrebno. Stari starši so lahko tudi nadloga. Ob nedeljah jih moramo obiskovati z otroki, čeprav jih to ne mika. Nobenega razumevanja nimajo za potrebe otrok. Vse vedo bolje in nenehno se poskušajo vmešavati v vzgojo. Očitno gre za dve vrsti starih staršev ali pa za dva povsem različna odnosa med starimi starši in njihovimi otroki. Stari starši, ki gredo v korak s časom, ki so pripravljeni, da se nečesa novega naučijo in ki priznavajo tudi lastne zmote imajo več možnosti, da jih imajo radi tudi vnuki. Če pa stari starši vztrajajo pri tem, da samo oni zares vedo, kakšna je pravilna vzgoja, bodo najbrž imeli težave pri ustvarjanju dobrih odnosov z vnuki in njihovimi starši.
• Ključne besede: stari starši, starši, otrok, vzgoja

Vzgoja za Dediščino: od Skice do Izdelka

• Avtorji: PETRIČ Alenka
  • PETRIČ Alenka: Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: IP2024 — str. 212
• Vir: SRC-2026-10-07-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Članek opisuje pomen poučevanja in vzgajanja v srednji strokovni šoli o pomembnosti naše kulturne dediščine. Šolski kurikul vključuje veliko strokovno teoretičnih vsebin, primanjkuje pa ozaveščanja o pomembnosti naše dediščine. Kot odličen primer tega ozaveščanja smo pri pouku teoretični del nadgradili z bolj ustvarjalnim in praktičnim delom s ciljem prikazati proces ustvarjanja od zasnove do končnega izdelka. S pomočjo medpredmetnega povezovanja so imeli dijaki večjo motivacijo pri pouku, saj jim je tak način sprejemanja znanja omogočal večjo kreativnost, obenem pa so spoznali pomembnost njihovega poklica v preteklosti ter poklica, ki soustvarja prostor za naslednje generacije.
• Abstract (EN): The article describes the significance of including cultural heritage in the teaching process in secondary professional schools. School curriculum covers an abundance of theoretical subjects however it fails to raise awareness of the importance of our country’s heritage. During their classes, students upgraded their theoretical knowledge by doing more practical tasks with the aim of highlighting the working process from the concept to the final product. Cross-curricular activities caused an increase of motivation among students making them realize what importance their profession had in the past what it signifies for the future generations.
• Ključne besede: vzgoja, ustvarjalnost, dediščina, strokovna šola

Vzgoja za medije: radio

• Avtorji: KERSNIK Zdenka
  • KERSNIK Zdenka: Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice
• Knjiga: DM2018 — str. 349
• Vir: SRC-2026-10-07-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Kdo si ne želi postati prepoznavna medijska osebnost? Kot otroci, vsakdo. Govoriti pred množico po televiziji ali govoriti v mikrofon v radijskem studiu! Oboje je izziv. Otroci radi govorijo, tako so se vsaj izrazili učenci, ki so se prijavili za izbirni predmet vzgoja za medije: radio. A nikomur se ni niti sanjalo, kako težko delo jih čaka. Iz nikakršnih izkušenj so se spremenili v prave radijske voditelje. Šolske oddaje se začnejo z aktualnimi dogodki na šoli, se razširijo na mestne in državne dogodke, na koncu pa še na svetovne datume, o katerih morajo učenci samostojno zbrati podatke. Pri tem uporabljajo internet. Sledi počasno in razločno branje s poudarki na pravih mestih in s pravo intonacijo. Kako naj učenci vedo, da so prebrali dovolj glasno, razločno, s primerno hitrostjo in s pravimi poudarki? Za snemanje pride v poštev pametni telefon, po poslušanju pa samokritično in kritično popravljanje svojih napak. Ko je dovolj bralnih vaj, sledi oddaja v živo v prostoru z ozvočenjem. Sedenje v krogu na tleh med snemanjem učence pripravi do medsebojne pomoči in še boljše koncentracije. Ko se oddaja konča, si oddahnemo vsi. Po evalvaciji smo že pripravljeni na nove izzive.
• Ključne besede: izbirni predmet, medij, radio, oddaja, novinar

Vzgoja za samostojnost – varovalni dejavnik pri ohranjanju psihofizičnega zdravja predšolskih otrok

• Avtorji: KOVŠE Janja
  • KOVŠE Janja: Hiša otrok - vrtec montessori, Maribor
• Knjiga: PZOM2021 — str. 243
• Vir: SRC-2026-10-05-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Razvoj samostojnosti je proces, ki se začne s prvim vdihom novorojenčka in poteka skozi vsa leta odraščanja. Otrok gradi svojo samopodobo preko izkušenj, ki mu povedo, kaj vse že zmore in česa vsega je sposoben. Več kot bo imel izkušenj, pri katerih bo uspešen, lažje bo gradil svojo pozitivno samopodobo. Pri tem, da otroci dobijo čim več konkretnih izkušenj, imajo najpomembnejšo vlogo starši. S poznavanjem razvoja možganov in stopenj otrokovega razvoja ter posluhom za otroka mu nudijo dovolj izzivov, da preizkuša svoje sposobnosti. Občutek zadovoljstva in nadzora nad svojim življenjem otroka osrečuje, ga notranje napolnjuje in mu nudi odlično popotnico za njegovo psihofizično kondicijo. 1 Psihofizika - uvod Psihofizika se ukvarja s preučevanjem odnosa med dražljaji in občutki, ki jih ti dražljaji sprožijo. Po navadi se psihofiziki ukvarjajo s kvantitativnim določanjem odnosa med intenziteto fizikalnih dražljajev in intenziteto ustreznih občutkov. Prvi je izraz “psihofizika” uporabil Gustav Theodor Fechner, za katerega velja, da je oče psihofizike. Danes psihofiziko ločimo na dve področji. Prvo področje se ukvarja z merjenjem občutljivosti naših čutil in se mu reče esteziometrija. Esteziometrija se ukvarja z določanjem mej našega zaznavanja (pri katerih jakostih dražljaj zaznamo, pri katerih pa ne). Drugo področje psihofizike se ukvarja z merjenjem občutkov pri jasno zaznavnih dražljajih, čemur rečemo lestvičenje občutkov. (https://sl.wikipedia.org/; 11. 3. 2021) 2 Vloga staršev pri psihofizičnem zdravju otrok Za starše vemo, da niso čarovniki z nadnaravnimi močmi, vendar lahko otroke s svojo zdravo navezanostjo popeljejo na pot psihofizičnega zdravja. Otrok ne morejo zaščititi pred različnimi življenjskimi preizkušnjami, lahko pa jih pripravijo, da se bodo znali z njimi spoprijeti. Če gledamo na starše s tega vidika, lahko vseeno vidimo, da imajo zelo velik vpliv na otrokov celostni razvoj. (https://www. dobrateta.si/dobra-teta-svetuje/vzgoja/100-kako-starsi-vplivajo-na-razvoj-otrokovih-mozganov; 6. 3. 2021) 2.1 Poznavanje razvoja možganov – ključ do sočutnega starševstva Znanost o možganih je nevroznanost.. Študij možganov združuje znanstvenike in zdravnike različnih disciplin, od molekularne biologije do eksperimentalne psihologije, pa tudi anatomije, fiziologije in farmakologije. (https://www.sinapsa.org/radovedni/media/priponke/a317-Nevroznanost-2014. pdf, 6. 3. 2021) Z razvojem nevroznanosti, lahko spremljamo delovanje možganov že pri dojenčku. Obravnava, ki vključuje slikanje možganov, nam pove, kaj se dogaja v dojenčkovih možganih. Ugotovitve kažejo, da reakcije in čustvena stanja staršev ter povezanost z dojenčkom močno vplivajo na kemično ravnovesje v dojenčkovih možganih. Zato je pomembno, kakšen vzgojni stil izberejo starši, saj je od tega tudi odvisno, kako se bodo razvijale dojenčkove povezave v možganih in kako bo kasneje v življenju samostojen, samozavesten in srečen. Otrokov svet, vsaj v začetku življenja, predstavljata starša. S svojim vedenjem »oblikujeta« otrokove možgane, ki so ob rojstvu še skoraj povsem nerazviti. Ob rojstvu ima novorojenček 200 milijard možganskih celic, vendar skoraj nobene povezave med temi možganskimi celicami in racionalnim delom možganov. Na to, da se povezave vzpostavijo, imajo pomemben vpliv starši. Ker se začnejo povezave vzpostavljati praktično takoj ob rojstvu, je pomembna vsa pozornost, ki jo namenijo otroku. Pomembno je, kako otroka poslušajo, mu prigovarjajo, ga »okarajo«, mu pojejo pesmice … Vsako njihovo čustvo ali reakcija je za dojenčka pomembna. Otrok skozi njih doživlja svet, čustva staršev mu sprožijo povezave v možganih, kar mu omogoča, da se kasneje samostojno spoprime s stresnimi situacijami v vrtcu, šoli in v življenju. Skozi odnos s starši se uči graditi prijateljske in partnerske odnose, se sooča z jezo in razočaranjem, uči se, kako naj bo prijazen in razumevajoč, kako krepi svojo voljo in motivacijo, kako naj izpolni svoje sanje in doseže cilje, kako naj živi zadovoljno in polno življenje ter kako naj ljubi … (Montessori 2011, str. 118-119) V prvem letu otrokovega razvoja se že ustvari veliko povezav, saj se takrat njegovi možgani razvijajo najhitreje. V predšolskem obdobju gre pravzaprav za stalen proces oblikovanja novih povezav in preoblikovanja obstoječih v nova ali drugačna. Tako lahko rečemo, da na proces oblikovanja in preoblikovanja najbolj vplivajo starši, saj je večina dojenčkovih izkušenj o zunanjem svetu povezana s čustvenim odnosom, ki ga z otrokom vzpostavita starša. Starši torej postavljajo temelje, kako čustveno in socialno zrel, samostojen in inteligenten bo njihov otrok kasneje, pravzaprav do konca svojega življenja. (Montessori 2011, str. 117) 3 Zadovoljen otrok - otrok, ki se je pripravljen »učiti« Kot sem opisala že v prejšnjih poglavjih, je cilj vseh staršev vzgojiti otroka, ki bo kos izzivom življenja, bo v življenju samozavesten, zadovoljen in srečen. Če so mu zagotovljene primarne, osnovne potrebe, kot so po Maslowu fiziološke potrebe, potrebe po varnosti ter potrebe po pripadanju in ljubezni, je tak otrok izredno dovzeten za lastno okolje, v katerem živi. Nismo samo odrasli tisti, ki otroka nečesa naučimo, ampak se otrok v prvi vrsti uči sam, s celotnim bitjem, z vsrkavanjem okolja, v katerem živi. Otrok vsrkava in posnema tudi kulturo in vedenje odraslih. Na podlagi poznavanja razvojnih značilnosti otroka in njegovega dojemanja sveta zanj pripravimo primerno okolje, ki ga imenujemo pripravljeno okolje. (Lilard Polk 1988, str. 138) 4 Pripravljeno okolje Spodbujanje samostojnosti ali neodvisnosti pri predšolskem otroku pomeni, da že dojenčku ustvarimo okolje, kjer ima svobodo za raziskovanje, ustvarjanje in reševanje težav. Pomembno je, da otroku omogočimo umirjeno okolje, saj je otrok, ki je umirjen, tudi bolj skoncentriran. Okolje otroku pripravimo tako, da je prilagojeno njegovim potrebam. Pri dojenčkih se potrudimo, da jim pripravimo različne »dejavnosti« (nizka postelja, ogledalo, področje za gibanje), ki jih lahko raziskujejo na tleh, že nekajmesečnim malčkom pa pripravimo nizke stole in mizice, odprte omare s policami ter organizirano okolje, saj otrok prihaja do notranjega reda s pomočjo zunanjega, notranji red pa je prvi pogoj za razvoj čustvene mirnosti in inteligence. Najlažje pripravimo okolje tako, da pokleknemo na tla in gledamo v isti višini kot otroci. Tako dobimo vpogled v okolje, ki naj bo prilagojeno otrokovi višini. Otrok od 12 do 36 mesecev že ima izrazit občutek za red in želi biti soudeležen v delovanju lastne družine, oz. skupnosti (vrtec). Naloga odraslega v tem obdobju je pomagati otroku, da raste v samostojnosti. Omogočiti mu moramo priložnosti za sodelovanje, ki je ključ do samozaupanja. (Kordež Demšar 2013, str. 8-11) 5 Vzgoja za samostojnost Pri vzgoji za samostojnost ne gre toliko za to, da bi otroka spodbujali pri določenih aktivnostih, temveč sledimo njegovemu vsakdanjem življenju. Velikokrat se starši ne zavedajo, kaj vse so otroci že sposobni narediti sami, zato delajo določene stvari namesto njih. S tem jim onemogočajo samostojnost in pomemben občutek lastne vrednosti. Zelo pomembno je, da do otrok nismo preveč zahtevni, pa tudi ne preveč popustljivi. Na tak način otrok razvije sposobnost pogajanja in občutek, da je pomemben - enakovreden del družbe. Vsekakor starši morajo dovoliti otroku, da sme biti otrok, in mu morajo zagotoviti brezskrbno otroštvo tako, da jih k samostojnosti ne silijo. Uvajanje samostojnosti izvajajo spontano ter pri tem upoštevajo različne dejavnike, ki vplivajo na to, kdaj bo otrok postal samostojen. Prvi samostojni koraki, prva žlička hrane, ki jo sam ponese v usta, prvi kozarec pijače, ki jo lahko sam popije, prvič, ko si sam obleče jopico, so veliki koraki na njegovi razvojni poti. (Montessori 2009, str. 188-194) Samostojnost je tudi temeljna prvina pedagogike Montessori. Ustanoviteljica metode, Maria Montessori, je že pred več kot sto leti prepoznala močno potrebo otroka po samostojnosti - po samostojnosti že v zgodnjem otroštvu. Opazila je, da otroci od prvega do drugega leta to potrebo zelo močno izražajo. Ugotovila je tudi, da imajo otroci v tem obdobju »občutljivo obdobje« za to, da želijo vse delati sami. To je čas, ko je otrok zelo dovzeten za določeno delo in ga osvaja veliko bolj zlahka, kot sicer. Vsak dan nam to otroci sporočajo, a velikokrat zaradi hitrega tempa, našega nepoznavanja otrokovih potreb in lastnih vzgibov, otroka priganjamo naj pohiti in velikokrat stvari naredimo namesto njih, čeprav vemo, da bi otroci to lahko naredili sami. Tu ima veliko vlogo življenjski slog družine in otrokove osebnostne lastnosti. Pri tem je pomemben tudi gibalni razvoj, saj lahko otrok, ki je gibalno spretnejši, tudi veliko bolj suveren pri osvajanju samostojnosti. Pri vzgoji za samostojnost moramo otroka opazovati in ga voditi k samostojnosti postopoma in imeti pri tem veliko posluha zanj. Otroka začnemo navajati na samostojnost takrat, ko opazimo, da zmore že nekaj časa početi neko dejavnost sam. Najbolj intenzivno pa se samostojnost razvija takrat, ko otrok pokaže lasten interes, da nekaj naredi samostojno. Naloga staršev je, da mu zaupajo in se z njim veselijo. Primeren odnos staršev do otroka vpliva tudi na otrokovo vztrajnost pri poskusih, ki jih zahteva učenje samostojnosti. Ravno tako je potrebno otroku omogočiti veliko vaje, da v določenih veščinah postane bolj suveren in sčasoma samostojen. Vedno se je potrebno zavedati, da se otroci učijo samo z neposredno izkušnjo. Najbolj pomembno je, da mu njegovi starši nudijo spodbudo, imajo čas zanj in so zelo potrpežljivi. (Montessori 2011) 6 Pot k samostojnosti “Ne moremo vedeti, kakšne so posledice tega, če zadušimo otrokovo spontanost, ko šele postaja dejaven. Lahko zadušimo celo življenje samo. Tisto človečnost, ki se razodeva v vsem sijaju v prvih letih življenja, bi morali spoštovati z neke vrste religioznim čaščenjem. Je kakor sonce ob zori ali roža, bi pravkar začenja cveteti. Vzgoja in izobraževanje ne moreta biti učinkovita, če ne pomagata otroku, da se odpre življenju.” (Maria Montessori) Kot je bilo že zapisano, imajo veliko, oz. največjo vlogo na poti samostojnosti otroka njegovi starši. Največ naredijo s tem, da mu pripravijo domače okolje, ki mu je prilagojeno. Pomembno je tudi, da pri vsakdanjem življenju spoštujejo rek Marie Montessori – »Pomagaj mi, da naredim sam.« V kuhinji npr. starši otroku pripravijo svoj prostor za delo, priskrbijo stopnico, da doseže pult in korito, pripravijo mu lasten kavelj za obešanje serviet in predpasnik. Pripravijo tudi omaro, kjer v spodnjih predalih namestijo pribor, krožnike, sklede, kozarce, prtičke ipd. Tudi v hladilniku lahko v spodnjem predalu pripravijo sestavine za pripravo prigrizka, ki ga otrok pripravi sam (sadje, namazi …). Tako lahko otrok sodeluje pri kuhinjskih opravilih, pri pripravi obrokov, pripravi mize, pospravljanju . V spalnici lahko pripravijo ležišče na tleh, uredijo dostop do stikala za luč in kljuke od vrat, namestijo kavlje različnih višin za obešanje oblek, obesijo na stene realne slike, in sicer v višini otroških oči. Ravno tako pripravijo nizke police za igrače in nizko omaro za oblačila. Tudi v kopalnici lahko starši okolje priredijo: nizko namestijo brisačo in kavelj za obešanje, da otrok sam doseže umivalnik, milo in odpre pipo, otroku nastavijo krtačko, pasto za zobe in kozarček, namestijo nizko ogledalo, pripravijo predpasnik za dejavnosti z vodo. Otrokom morajo tudi označiti, kjer je vroča/mrzla voda, mu pripraviti stabilno, nedrsečo pručko ipd. V garderobi namestimo nizke police za čevlje, nizek obešalnik za otrokovo obleko (v višini oči, na dosegu rok) ipd. Pri otrocih, ki so že malce starejši, pripravimo še več dejavnosti, ki jih otrok lahko izvaja v domačem okolju. Najbolj priročno je, da pomaga pri hišnih opravilih. Tukaj se otroci naučijo koordinacije gibov, koncentracije, skrbi zase in za druge, zaporedja dejavnosti, občutka odgovornosti in lastne vrednosti. Otroku za vsako opravilo najprej zelo počasi pokažemo, kako se opravlja. Delo prilagodimo starosti otroka in poskrbimo za varnost. Najbolj vsakdanja opravila, kjer otrok že lahko pomaga, so naslednja: pometanje na smetišnico, brisanje mokrih tal s krpo, pomivanje, brisanje posode, zlaganje posode v pomivalni stroj, sesanje, skrb za hišnega ljubljenčka, pomivanje oken, polnjenje in praznjenje pralnega stroja, loščenje stekla, pomoč pri pripravi obrokov, pomoč pri pripravi mize, serviranju. Zaključek Okolje, ki je prilagojeno tako, da otrokom nudi veliko možnosti za sodelovanje pri družinskem delu, otroka izpopolnjuje. Ko se počuti kot enakovreden član družine, je srečen, zadovoljen - v dobri psihofizični kondiciji. Dejavnosti vsakdanjega življenja, ki spodbujajo samostojnost, razvijajo samozavest, razvijajo samopodobo, razvijajo globoko spoštovanje do dela, osredotočijo otroka in mu prinašajo mir, zato lahko rečemo, da je Vzgoja za samostojnost – varovalni dejavnik pri ohranjanju psihofizičnega zdravja predšolskih otrok.

Vzgoja za Strpnost: Priložnosti in Izzivi Sodobne Šole

• Avtorji: ŠUŠTARŠIČ Urška
  • ŠUŠTARŠIČ Urška: OŠ Danile Kumar, Slovenija
• Knjiga: IP2025 — str. 50
• Vir: SRC-2026-10-07-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Prispevek se osredotoča na pomen vzgoje za strpnost v osnovni šoli ter na konkretne načine, kako lahko šola učence spodbuja k sprejemanju različnosti, razumevanju drugih in spoštljivemu komuniciranju. Na osnovni šoli opažamo, da so učenci pogosto nestrpni drug do drugega, opažamo porast neprimerne komunikacije med njimi. Narašča tudi število mikroagresij – drobnih oblik nespoštovanja in izključevanja, ki pogosto ostanejo neopazne, a močno vplivajo na medosebne odnose. V referatu je predstavljen projekt dobre prakse in sicer Dan strpnosti za učence 8. razreda, ki spodbuja razmislek o vsakdanjih oblikah nestrpnosti in učence uči, kako jih prepoznati in se na njih konstruktivno odzvati. Učenci skozi delavnice in pogovore razvijajo občutek za medsebojno razumevanje in odgovornost. Na dnevu strpnosti vedno sodelujejo tudi zunanji izvajalci; v letošnjem letu smo gostili predstavnike Zveze slepih in slabovidnih, ki so učencem približali izkušnje slepote in slabovidnosti ter spodbudili empatijo in razumevanje drugačnosti. Prispevek izpostavlja, da vzgoja za strpnost ni le enkratna aktivnost, temveč proces, ki zahteva dosledno delo in sistemsko podporo. Pomembno je ustvariti prostor, kjer lahko učenci izrazijo svoje izkušnje in občutke ter tako krepijo medsebojno spoštovanje in sodelovanje. Poudarek referata je, da je vzgoja za strpnost nepogrešljiva temeljna vrednota za uspešno izobraževanje v prihodnosti.
• Abstract (EN): This paper talks about how important it is to teach tolerance in primary school. It explains different ways schools can help students accept differences, understand others, and communicate respectfully. In schools, we often see that students are not very tolerant toward each other. There is also more and more disrespectful communication. One problem that is growing are microaggressions and exclusions—small, disrespectful actions or words that may seem harmless but can hurt others and damage relationships. The paper presents a good example of how to teach tolerance: we present a special event called Day of Tolerance for 8th-grade students. On this day, students think about everyday intolerance, learn how to notice it, and how to respond in a positive way. Through workshops and conversations, students learn how to understand others better and take responsibility for their actions. Each year, outside guests also take part in the Day of Tolerance. This year, representatives from the Association of the Blind and Partially Sighted visited the school. They shared their personal experiences and helped students understand what it’s like to live with blindness or poor eyesight. This helped build empathy and respect for people who are different. The paper highlights that teaching tolerance is not just a one-time activity. It needs regular work and support from the school system. It’s important to create a safe space where students can share their thoughts and feelings, which helps build respect and cooperation. The main message is that teaching tolerance should become a basic value for the future of respectful education.
• Ključne besede: strpnost, socialne veščine, sodelovalno učenje, izkustveno učenje

Vzgoja za čisto okolje – nam ohranja zdravo življenje

• Avtorji: NAMAR Anja
• Knjiga: VVZ2021 — str. 87
• Vir: SRC-2026-09-30-018
• Jezik: sl
• Povzetek: Utopično je upanje, da se bodo okoljski problemi rešili sami po sebi. Vsak posameznik je odgovoren za usodo planeta. Že z manjšimi spremembami v vsakodnevni rutini lahko prispevamo k boljši kakovosti globalnega okolja in življenja ljudi v njem; naj gre za ugašanje luči, varčevanje z vodo, ločevanje odpadkov, uporabo kolesa namesto avtomobila, ali pa za spoštljiv odnos do dobrin, za proizvodnjo katerih je bilo uporabljenih veliko dragocenih surovin in energije. Krožno gospodarstvo je koncept, ki temelji na iskanju rešitev za sonaravno trajnostno preživetje človeštva v prihodnosti in zagovarja »zmanjšaj, ponovno uporabi in recikliraj«. V bistvu so vse surovine in procesi načrtovani tako, da odpadkov ni. Če pa vseeno pride do njih, je smiselno že najmlajše usmeriti v ekološko vzgojo, razmisliti, kako jih ločevati in predelati, v uporaben in koristen izdelek. Smiselno je, da že predšolski otrok išče možnosti ter daje pobude in ideje kako ohraniti čisto naravo. Sežig odpadkov ni rešitev, ampak nujno zlo, kajti čisti zrak je potreben za obstoj človeštva. Spremembe bodo morale iti v smeri trajnostnega razvoja z zahtevo, da začnemo zadovoljevati svoje potrebe tako, da ne bomo ogrožali samega sebe, ter življenja in obstoja prihodnjih generacij. Ob zmernem gospodarskem razvoju bomo morali dajati več pozornosti tako socialni varnosti in pravičnosti, kot tudi preprečevanju in odpravljanju okoljskih problemov. Vsekakor pa je predšolsko obdobje tisto, kjer otrok najbolj dovzeten za učenje in kjer je nujno, da se začne načrtna in intenzivna okoljska vzgoja.
• Abstract (EN): To think that environmental problems will be solved on their own is quite utopian. Each individual person is responsible for the fate of the planet Earth. Even with minor changes to our daily routine, we can contribute to a better quality of the global environment and the lives of people in it. Be it by turning off lights, saving water, separating waste, using a bicycle instead of a car or by being respectful towards the goods, of which the production uses loads of energy and valuable raw materials. A circular economy is a concept based on searching for solutions towards a sustainable future of humanity. It advocates “reduce, reuse and recycle”, essentially promoting that all raw materials and production processes are designed to produce no waste. However, if waste does occur, it is senseful to teach our youngest generations about proper ways to separate and transform it into a useful product. A preschooler is therefore able to look for opportunities and give suggestions on how to keep nature clean. Since clean air is necessary for the existence of mankind, waste incineration would not be a solution but a necessary evil. Changes have to develop towards sustainable development, so we can meet our needs while keeping in mind not to endanger our lives, and the lives and existence of future generations. With moderate economic development, we will have to pay more attention to both social security and integrity, as well as the prevention and elimination of environmental problems. In any case, the preschool period is where the child is most receptive to learning, making it imperative to begin with a thoroughly planned intensive environmental education.
• Ključne besede: Okolje, onesnaženost, vzgoja, zdravo življenje, predšolsko obdobje, ekovrtec
• Key words (EN): Okolje, onesnaženost, vzgoja, zdravo življenje, predšolsko obdobje, ekovrtec

Vzgoja za Življenje

• Avtorji: KOZAK Barbara
  • KOZAK Barbara: Strokovni center Kranj, Kranj, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 363
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: sl
• Povzetek: Današnji čas nam ponuja mnogo možnosti, rešitev, navodil, prilagoditev. Hkrati pa nas obsipava tudi z mnogimi zahtevnimi ideali, katerim je potrebno slediti. Če tega ne moremo, se lahko hitro počutimo nevredne. Strokovnjaki opažajo, da imajo ljudje vedno več težav z anksioznostjo, depresijami, odvisnostjo… Tudi odrašanje in vzgoja v takšnem kontekstu nista lahka. Videti je, da otroci lahko veliko izbirajo, vendar pa se izkaže, da so v te izbere mnogokrat skrita zahtevna pričakovanja staršev. Starši želijo, da so njihovi otroci med najboljšimi, saj so prepičani, da bodo tako imeli najboljše možnosti. Otroci to ponotranijo in se prično primerjati, tekmovati. S to tekmo pa izgubijo sebe in dobre odnose z drugimi. Povzemam poglede avtorja Rutarja o kultu individualizma in kultu narcizma in kako se zaradi tega oddaljujemo od zdravih odnosov, ki so bistveni za zdrave potrditve, sprejemanje, občutek vrednosti in srečo. V svojem prispevku govorim tudi o tem, da je zelo pomembno branje in kako otroci preživljajo prosti čas. Brez časa zgrešimo sami sebe.
• Abstract (EN): The modern day seems to offer us a variety of options, resolutions, instructions and adjustments. At the same time, it bombards us with many demanding ideals, which must be followed. If we do not do so, we may feel worthless. Experts are noticing that people have more problems with anxiety, depression and addiction… upbringing and growing up in such context aren’t simple either. It can be observed that children often have the ability to choose, behind that choice, however, there are hidden demanding expectations. Parents wish that their children are among the best, as they believe that way they will have the best possibilities. Children internalize that and begin to compare each other and compete. With such competitions, however, they lose themselves and good relations with others. I summarize the views of Dušan Rutar about the cult of individualism and narcissism and how because of that we move away from healthy relationships, which are crucial for healthy conformations, acceptance, a sense of worth and happiness. In this paper I will also discuss the importance of reading and how children spend their free time. Without time we miss ourselves.
• Ključne besede: vzgoja, neoliberalni čas, površinskost, dobri medsebojni odnosi, empatija, branje, prijateljstvo UPBRINGING FOR LIFE

Vzgoja za Življenje v Objemu Gora

• Avtorji: ONIŠAK Carmen
  • ONIŠAK Carmen: OŠ Starše, Slovenija
• Knjiga: PZOM2026 — str. 791
• Vir: SRC-2026-10-05-009
• Jezik: sl
• Povzetek: Vzgojno-izobraževalni prostor danes vse pogosteje išče ravnovesje med vodenjem in spodbujanjem samostojnosti pri mladih. Posebej izrazito se to kaže v okoljih izven učilnice, kjer se učenci srečujejo z avtentičnimi življenjskimi situacijami. Mladinski planinski tabor v organizaciji Planinskega društva Fram predstavlja takšen prostor – učno okolje v naravi, kjer se prepletajo izkušnje, odnosi in vrednote. V ospredje stopa vprašanje, kako v takem okolju učinkovito voditi skupino, hkrati pa mladim omogočiti razvoj odgovornosti, samoregulacije in medsebojnega spoštovanja. Prispevek izhaja iz koncepta samoomejitvene avtoritete po Krofliču (1997), ki poudarja postopno umikanje neposrednega nadzora mentorja ter krepitev notranje odgovornosti posameznika. Ta pristop dopolnjujejo načela avtoritativne vzgoje, ki združujejo jasno postavljena pravila z razumevanjem, podporo in toplim odnosom do mladih. Namen članka je predstaviti, kako kombinacija obeh pristopov v kontekstu planinskega tabora prispeva k razvoju socialnih veščin, sodelovanja, vztrajnosti in samostojnosti udeležencev. Na podlagi evalvacije, izvedene ob zaključku tabora, bom osvetlila učinke takšnega vzgojnega pristopa ter njegov pomen za celostni razvoj mladih v sodobni družbi.
• Abstract (EN): s: The contemporary educational landscape is increasingly seeking a balance between guidance and the promotion of autonomy among youth. This is particularly evident in outdoor environments, where students encounter authentic life situations. The youth mountain camp organized by the Fram Mountaineering Society represents such a space—an outdoor learning environment where experiences, relationships, and values intertwine. A central question emerges: how to effectively lead a group in such a setting while simultaneously enabling young people to develop responsibility, self-regulation, and mutual respect. This paper draws on Kroflič’s concept of self-limiting authority, which emphasizes the gradual withdrawal of direct mentor supervision and the strengthening of an individual’s internal responsibility. This approach is complemented by the principles of authoritative parenting/pedagogy, which combine clearly defined rules with understanding, support, and a warm relationship toward the youth. The purpose of this article is to present how the combination of both approaches within the context of a mountain camp contributes to the development of participants’ social skills, cooperation, perseverance, and independence. Based on an evaluation conducted at the conclusion of the camp, I will highlight the effects of such an educational approach and its significance for the holistic development of young people in modern society.
• Ključne besede: mladinski planinski tabor, izkustveno učenje v naravi, socialne veščine, odgovornost

Vzgojitelj kot inovator spodbudnega učnega okolja v igralnici in izven nje

• Naslov (EN): The preschool teacher as an innovator of a stimulating learning environment in the playroom and outside of it
• Avtorji: VLADIMIRA VRANKAR Mira
  • VLADIMIRA VRANKAR Mira: Vrtec Domžale, Slovenija
• Knjiga: VVZ2025 — str. 10
• Vir: SRC-2026-09-30-022
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku predstavljam pomembno vlogo vzgojitelja kot inovatorja spodbudnega učnega okolja, v igralnici in izven nje. Osredotočam se na prostor, ki vzgojitelju daje številne možnosti za spodbudno učno okolje, če jih le ta zna videti in izkoristiti. Izpostavljam pomembnost vzgojiteljeve lastne aktivnosti, saj je vzgojitelju poseganje v prostor, zaradi takšnih in drugačnih razlogov, nemalokrat onemogočeno v tolikšni meri kot bi si želel. Zaključujem s fleksibilnostjo, kot lastnostjo vzgojitelja, ki je v današnjem, hitro spreminjajočem se življenju, zelo potrebna, če ne celo nujna. Vse povežem s pomembnostjo dnevne rutine, kot dejavnikom, ki se ga da odlično izkoristiti v prid spodbudnemu učnemu okolju.
• Abstract (EN): In my paper, I present the important role of the preschool teacher as an innovator of a stimulating learning environment, in the playroom and outside of it. I focus on the space that gives the educator many possibilities for a stimulating learning environment, if only he knows how to see and use them. I am highlighting the importance of preschool teacher’s own activity, because his interventions are, for various reasons, rarely posible and are in the most cases often prevented to the extent that he would like. I conclude with flexibility as a quality of a preschool teacher, which is very important, if not necessary, in this time of intensive lifestyle change. I connect everything from before with the importance of the daily routine, as a factor that can be used perfectly in favor of a stimulating learning environment.
• Ključne besede: vzgojitelj, spodbudno učno okolje, igralnica, vrtec, dnevna rutina
• Key words (EN): preschool teacher, stimulating learning environment, playroom, kindergarten, daily routine

Vzgojitelj kot prva čustvena opora sodobnim otrokom

• Naslov (EN): Educators as first emotion support of modern children
• Avtorji: LESKOVAR Simona
  • LESKOVAR Simona: Vrtec Tonče Čečeve Celje, Slovenija
• Knjiga: VVZ2025 — str. 257
• Vir: SRC-2026-09-30-022
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku bom predstavila problematiko otrok, ki niso opredeljeni kot otroci s posebnimi potrebami, so pa čustveno podhranjeni zaradi pomanjkanja čustvene bližine in kakovostnega odnosa s starši. Ti otroci imajo pogosto veliko materialnih dobrin, a zaradi začasne odsotnosti staršev trpijo za pomanjkanjem socialnih stikov in čustvene podpore. Vedenjsko se kažejo z iskanjem pozornosti, uporom, brezvoljnostjo ali odkritim nasiljem, kar od vzgojiteljev zahteva poseben pristop. Ključno je prepoznati njihove specifične potrebe z opazovanjem njihovega vedenja in odnosov z vrstniki in odraslimi. V članku želim poudariti pomen individualnega pristopa, ki vključuje čustveno podporo, pogovore in aktivnosti, ki gradijo zaupanje. Pomembno je sodelovanje s starši, ki so tako pogosto preobremenjeni in potrebujejo podporo pri vzgoji otrok. Vzgojitelji lahko spodbudijo starše k večji vključenosti s prikazovanjem otrokovih dosežkov, prilagodljivimi urami pogovorov in konkretnimi predlogi za družinske dejavnosti. Otrokom je treba ponuditi občutek sprejetosti, kar izboljša njihovo sodelovanje z vrstniki in vzgojitelji ter krepi njihovo samozavest. Članek poudarja vlogo vzgojiteljev kot ključnih akterjev. Predstavila bom nekaj praktičnih primerov, kako sem poskušala otroku zagotoviti uravnotežen razvoj.
• Abstract (EN): In this article, I will introduce problem with children who are not defined as children with special needs, but who are emotionally malnourished due to a lack of emotional closeness and quality relationships with their parents. These children often have many material goods, but due to the temporary absence of their parents, they suffer from a lack of social contact and emotional support. Behaviorally, they manifest themselves by seeking attention, rebellion, apathy or outright violence, which requires a special approach from educators. It is crucial to recognize their specific needs by observing their behavior and relationships with peers and adults. In this article, I want to emphasize the importance of an individual approach that includes emotional support, conversations and activities that build trust. Cooperation with parents, who are so often overwhelmed and need support in raising children, is important. Educators can encourage parents to become more involved by showing their children’s achivements, flexible conversation hours and concrete suggestions for family activities. Children need to be offered a sense of acceptance, which improves their cooperation with peers and educators and strengthens their self-confidence. The article emphasizes the role of educators as key actors. I will present some practical examples of how I have tried to ensure balanced child development.
• Ključne besede: čustvena povezanost, vloga vzgojitelja, sodobno otroštvo, pomanjkanje starševskega časa, digitalne naprave
• Key words (EN): emotional connection, role of educator, modern childhood, lack of parental time, digital devices

Vzgojitelj s srcem – korak naprej. Vzgojitelj je popotnica osebnostnega razvoja predšolskega otroka

• Avtorji: ROPOTAR JAGODIC Andreja
  • ROPOTAR JAGODIC Andreja: Vrtec Urša Domžale
• Knjiga: VVZ2019 — str. 88
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Vzgojitelj s srcem je nekdo, ki otroku prek različnih metod, tehnik in pedagoških slogov vzgoje nudi korak naprej k razvijanju njegove osebnosti, samopodobe in značaja. Njegova čutnost, strokovnost, kompetence so glavni vir, s katerimi zna voditi predšolskega otroka skozi različne faze odraščanja, mu biti v oporo in pomoč pri iskanju potencialov in talentov. V zgodovini se je zvrstilo veliko vzgojnih pristopov, začetki vzgoje segajo daleč v prazgodovino. A v današnjem času, ko je svet prepoln vseh dobrin, ko nas tehnologija zasipa iz dneva v dan, se znajdemo na robu, kjer iščemo pomen prave »zdrave« vzgoje. Jo lahko najde vzgojitelj sodobnega časa? Kako naj se loti, katerim smernicam naj sledi, katero pot naj izbere? Je to pot represivnega vzgojitelja in represivne vzgoje, je to pot popustljivega vzgojitelja ali demokratičnega in srčnega vzgojitelja?
• Ključne besede: vzgojitelj kot osebnost, predšolsko obdobje in otrok, vzgojni slogi vzgoje

Vzgojitelj s srcem, sem to tudi jaz

• Avtorji: GOLČER Karmen
  • GOLČER Karmen: Vrtec Danijelov Levček Celje, Celje
• Knjiga: VVZ2014 — str. 39
• Vir: SRC-2026-09-30-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Delo vzgojitelja terja vedno večje kompetence in področja različnih znanj, ki naj bi jih kot vzgojitelj obvladal. Pričakovanja so velika tako s strani nadrejenih, ki si želijo usposobljenega, sposobnega in ambicioznega vzgojitelja. Staršev, kateri verjamejo, da so otroka prepustili v najboljše roke in posledično pričakujejo od vzgojitelja širok spekter znanja in sposobnosti, s katerimi bo njihovemu otroku v čim večji meri zagotovil spodbudno učno okolje, v katerem bo lahko dosegel svoj maksimum. Nenazadnje so tu otroci, ki preko svojih potreb kličejo vzgojitelja k sebi. Brez mnogoterih novih kompetenc, ne bi mogel v resnici pristopiti. Nikakor pa ne moremo zanemariti tudi sodelavcev, ki na svojstven način terjajo od posameznika, da razvija svojo profesionalno plat osebnosti.
• Ključne besede: kompetence, profesionalni odnos, delo z občutkom, sočutje

Vzgojitelj Skozi Čas: Kako Ostati Motiviran in Zdrav po Več Letih Dela

• Avtorji: AVSEC Tinkara
  • AVSEC Tinkara: Vrtec Domžale, Slovenija
• Knjiga: PZ2025 — str. 241
• Vir: SRC-2026-10-06-010
• Jezik: sl
• Povzetek: Dolgoletno delo vzgojitelja prinaša številne izzive, ki vplivajo na njegovo zdravje, motivacijo in splošno dobro počutje. Stalne spremembe v vzgojno-izobraževalnem sistemu, povečane zahteve staršev in otrok ter telesne in psihološke obremenitve lahko vodijo v izgorelost in upad delovne vneme. Prispevek obravnava dejavnike, ki vplivajo na dolgotrajno poklicno zadovoljstvo vzgojiteljev, ter ponuja konkretne strategije za ohranjanje psihofizičnega zdravja in motivacije. Predstavila bom tehnike obvladovanja stresa, pomen vseživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja ter vlogo medosebnih odnosov in podpore v kolektivu. Na podlagi lastnih izkušenj in izkušenj sodelavk bom delila konkretne primere in nasvete za ohranjanje duševnega in telesnega zdravja ter visoke motivacije pri dolgotrajnem delu v predšolskih vzgoji. Prispevek poudarja tudi potrebo po boljših delovnih pogojih in sistemski podpori, ki bi omogočila vzgojiteljem, da tudi po več letih dela ostanejo zdravi, zadovoljni in predani svojemu poklicu. Vsak vrtec v začetku šolskega leta načrtuje predvidene aktivnosti na to tematiko, katere poskuša v celoti realizirati na koncu šolskega leta. Menim, da še vseeno premalo poudarka namenimo (svojemu) zdravju, tako v službenem času, kot tudi v svojem privat življenju. Tempo življenja je postal tako hiter, da mu že ne moramo »včasih« več slediti. Zavedati pa se moramo, da je zdravje temelj/podlaga za dobro, uspešno življenje in delo tako za posameznika kot tudi organizacijo ozirom delodajalca. Zdrav in zadovoljni delavec, ki dela v varnem in spodbudnem okolju, je bolj produktiven in uspešen ter hkrati zvest svojemu delodajalcu, kot človek, ki vsega tega nima. Prav tako pa se mora odgovorno obnašati tudi delodajalec in delavcem nuditi dobro in stimulativno okolje, saj tako si bo pridobil kvaliteten kader in prav tako javni ugled.
• Abstract (EN): Long-term work as an educator brings numerous challenges that affect one’s health, motivation, and overall well-being. Constant changes in the education system, increased demands from parents and children, as well as physical and psychological burdens, can lead to burnout and a decline in work enthusiasm. This article addresses the factors that influence long-term job satisfaction for educators and offers concrete strategies for maintaining psychological and physical health and motivation. I will present stress management techniques, the importance of lifelong learning and professional development, as well as the role of interpersonal relationships and support within the team. Based on my own experiences and those of my colleagues, I will share concrete examples and advice on maintaining mental and physical health and high motivation in long-term work in early childhood education. The article also emphasizes the need for better working conditions and systemic support that would enable educators to remain healthy, satisfied, and dedicated to their profession even after many years of work. At the beginning of the school year, every kindergarten plans activities on this topic, which it tries to ully implement at the end of the school year. I believe that we still place too little emphasis on (our) health, both during working hours and in our private lives. The pace of life has become so fast that we no longer have to “sometimes” keep up with it. However, we must be aware that health is the foundation/basis for a good, successful life and work for both the individual and the organization or the employer. A healthy and satisfied employee who works in a safe and stimulating environment is more productive and successful and at the same time loyal to his employer than a person who does not have all of this. The employer must also behave responsibly and offer a good and stimulating environment to his employees, as this will help him gain quality staff and a public reputation.
• Key words (EN): psihofizično zdravje, motivacija, stres, izgorelost, delovni pogoji, poklicno zadovoljstvo, vzgojiteljice, vrtec HEALTH PROMOTION OF KINDERGARTEN EMPLOYEES

Vzgojitelj v procesu inkluzije

• Avtorji: LEA Kosmač
  • LEA Kosmač: Vrtec Tržič, Slovenija
• Knjiga: VVZ2022 — str. 53
• Vir: SRC-2026-09-30-019
• Jezik: sl
• Povzetek: Za uspešno izvajanje inkluzije v predšolskem obdobju je ključna oseba vzgojitelj. Raziskave in literatura povezane z inkluzijo se najpogosteje osredotočajo na potrebe otrok, vključenih v proces ter na strokovna znanja, ki jih vzgojitelj pri delu potrebuje, le redko pa v ozir vzamejo vzgojiteljeve potrebe, kljub zavedanju, da le zdrav in zadovoljen vzgojitelj lahko kakovostno opravlja svoje delo in išče nove in izboljšane pristope za delo z otroki s posebnimi potrebami. V prispevku smo se osredotočili na to, kako osebna stališča vzgojiteljev vplivajo na njegovo uspešnost pri izvajanju inkluzije ter naklonjenost, do izvajanja le te. Posebno pozornost pa smo namenili tudi potrebam vzgojiteljev v procesu inkluzije, tako na strokovnem kot tudi na psihofizičnem področju.
• Abstract (EN): An educator is a key person for the successful implementation of inclusion in the preschool period. Research and literature related to inclusion most often focus on the needs of children involved in the process and on the expertise needed by the educator at work, and rarely take into account the needs of educators, despite the awareness that only a healthy and satisfied educator can work and seek new and improved approaches for working with children with special needs. In this paper, we focused on how educators’ personal views affect his success in implementing inclusion and his inclination to implement it. We also paid special attention to the needs of educators in the process of inclusion, both in the professional and psychophysical fields.
• Ključne besede: Inkluzija v predšolskem obdobju, opolnomočenje strokovnih delavcev, specialni pedagog, osebna stališča
• Key words (EN): Inclusion in the preschool period, empowerment of professionals, special pedagogue, personal views

Vzgojitelj – sooblikovalec otrokove osebnosti – konkretne praktične vaje za otroke in vzgojitelje

• Avtorji: PAVER Petra
  • PAVER Petra: Zavod za zdravo in varno vzgojo otrok, Ljubeča vzgoja
• Knjiga: VVZ2019 — str. 91
• Vir: SRC-2026-09-30-016
• Jezik: sl
• Povzetek: Otrokova osebnost se najintenzivneje oblikuje in razvija ravno v predšolskem obdobju. Da zmoremo otroku pomagati in mu stati ob strani v vseh čustveno obarvanih trenutkih, moramo biti tudi sami sproščeni, čuječi in samozavestni pedagogi. Otrok prvih šest let doživlja svet in odnose skozi čustva in čutenja. Vzgojitelji smo prve osebe izven družine, ki močno zaznamuje in oblikuje otrokovo osebnost. Ali zmoremo obstati ob njem in ga podpreti v njegovih težkih in veselih trenutkih? Zakaj ne? In zakaj ja? Na kakšen način mu pomagamo. Prikaz 7 sklopov vaj za sprostitev, umiritev in zdravljenje čustvenih izzivov.
• Ključne besede: otrok, čutenje, osebnost, utrujenost, nemirnost

Vzgojitelj, oseba z zdravo hrbtenico

• Avtorji: BAZNIK Andreja
  • BAZNIK Andreja: Vrtec Čebelica Šentjernej
• Knjiga: PZ2017 — str. 191
• Vir: SRC-2026-10-06-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Človeško telo je zgrajeno tako, da se moramo gibati. Naši daljni predniki so bili lovci in nabiralci. Zato ni prav nič čudnega, če se telo negativno odzove na pomanjkanje telesne dejavnosti. Kljub temu, da je današnji način življenja popolnoma drugačen kakor v pradavnini, moramo biti tudi danes v dobri formi, da smo lahko kos vsakodnevnim psihičnim stresom modernega življenja. Stres lahko povzroči motnje pri ustvarjalnosti in učinkovitosti. Storilnost se zmanjša, poveča se pogostost odsotnosti z dela, pogosteje zamujamo, agresivno komuniciramo in se prepiramo s sodelavci, prijatelji, …
• Ključne besede: Stres, zdravje, gibanje, zabava

Vzgojiteljeva moč nebesedne komunikacije

• Avtorji: ŽELJEZNOV SENIČAR Maruška
  • ŽELJEZNOV SENIČAR Maruška: MiB d.o.o.
• Knjiga: VVZ2009 — str. 5
• Vir: SRC-2026-09-30-006
• Jezik: sl
• Povzetek (zloženo iz besedila): Prispevek obravnava pomen nebesedne komunikacije v vzgojnem delu: odnosi med ljudmi se vzpostavljajo na nebesedni ravni, pri predšolskih otrokih pa sta v ospredju motorični in vidni spoznavni kanal. Opisane so praktične nebesedne strategije vzgojitelja (očesni kontakt, telesna drža, kredibilen glas, pozicija v prostoru) ter negativna nebesedna sporočila, ki se jim je treba izogibati. Zaključek poudarja, da sta vzgojiteljeva osebnost in vpliv pomembnejša od pozicije in moči.

Vzgojiteljeve kompetence za sodobni čas

• Avtorji: LOGAR Doroteja
  • LOGAR Doroteja: Vrtec pri OŠ Dobrova, Dobrova
• Knjiga: VVZ2014 — str. 13
• Vir: SRC-2026-09-30-011
• Jezik: sl
• Povzetek: Vključitev otroka v institucionalno varstvo je izjemnega pomena in pomemben korak za vsako družino. Da pa bi lahko zagotovili kakovostno predšolsko vzgojo in kakovostne pogoje za njeno izvajanje, je odločilnega pomena vrtec kot okolje in strokovni delavci (vzgojitelji), ki neposredno izvajajo pedagoško delo s predšolskimi otroki. V zadnjih letih so vzgojitelji na področju vzgoje in izobraževanja deležni velikih sprememb na področju zakonodaje in kurikularnih vsebin. Spremembe vplivajo tudi na področje kompetenc vzgojiteljev, ki se širijo izven varnega okolja vrtca kot institucije. Da bi razumeli pomen kompetenc pri vzgojiteljih, moramo najprej poznati pojem kompetenc, ki izhaja iz področja menedžmenta. Zavedanje kompetenc ter njihovo kontinuirano pridobivanje preko učenja, sodelovanja, komunikacije in ne nazadnje reševanja konfliktov vpliva tudi na področje dela s študenti pedagoških programov, ki šele vstopajo na področje vzgoje in izobraževanja in jih morajo tekom študija in prakse v vrtcih opremiti z delovnimi kompetencami. Le-te jim bodo omogočale čim bolj kakovostno in samostojno delo z otroki, starši in sodelavci.
• Ključne besede: vzgojitelj, kompetence, spremembe, vrednote, menedžment

Vzgojiteljevi pogledi na integracijo in inkluzijo v predšolskem obdobju

• Avtorji: ADAM Mihaela
  • ADAM Mihaela: Vrtec Slovenske Konjice, Slovenija
• Knjiga: VVZ2022 — str. 110
• Vir: SRC-2026-09-30-019
• Jezik: sl
• Povzetek: Živimo v vedno bolj nenavadnih in nestrpnih časih. Že par let nam življenja narekujejo nenehno spreminjajoče se situacije. Leta 2019 nas je v Sloveniji dosegla epidemija. Prerastla je v svetovno pandemijo. Spremembe so se občutile tako v našem vsakdanjiku kot v šolstvu. Primorani smo se bili prilagoditi novemu načinu življenja in izobraževanja, v dobro nas vseh. Način v šolstvu še je vedno okrnjen, zadnji dve leti kažeta večje primanjkljaje, sploh v prvi triadi, po pričevanjih učiteljev naše občine. Politične razmere po svetu silijo ljudstva v migracije, le- te so vedno bolj množične. Vanje je vključenih dosti otrok. V naši regiji je v zadnjih letih število otrok drugih narodnosti precej narastlo, to je razvidno iz števila vpisov le- teh v vrtec. Otroke vzgajamo za prihodnost. Zdi se mi zelo pomembno, da kolikor se da vpeljujemo v svoje delo, v svoje življenje, življenja vseh naših otrok, pozitivne in strokovne smernice. Zgoraj omenjeni dejavniki bodo imeli na vse nas dolgoročne posledice, ne samo iz zdravstvenega in epidemiološkega vidika, tudi iz kulturno - gospodarskega. Zavedam se pomembnosti izgradnje, sooblikovanja in podajanja kvalitetne popotnice predšolskim otrokom. Profesionalni razvoj vzgojitelja vpliva na njegovo osebnost in s tem posledično na njegovo poslanstvo. Dandanes je zaradi omenjenih okoliščin obvezno slediti sodobnim teoretičnim smernicam, ki jih vnašamo v prakso.
• Ključne besede: inkluzija, otroci, osebnostni razvoj, profesionalni razvoj, poslanstvo, dober vzgojitelj, izzivi, strokovnost, proces
• Key words (EN): inclusion, children, personal development, professional development, life’s mission, a good preschool teacher, professional competence, process

Vzgojiteljica v sodobni družbi

• Avtorji: BAZNIK DVOJMOČ Polona
  • BAZNIK DVOJMOČ Polona: OŠ Raka – Enota Vrtec
• Knjiga: VVZ2020 — str. 154
• Vir: SRC-2026-09-30-017
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku želim predstaviti vpliv, ki ga ima sodobna družba na področju vzgoje in izobraževanja, predvsem pa, kakšen vpliv ima na otroke in njihove starše. Zanima me, koliko so se/se bodo morali vzgojitelji pri svojem delu prilagoditi novodobnim otrokom, družinam in družbi, ki postaja drugačna. Zahteve sodobnega časa občutimo vsi, še posebej pa ravno zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ker nas razmere v družbi silijo k nenehnim prilagoditvam in inovativnim pristopom za uspešno delo z otroki in učenci. Trenutno čas ni najbolj naklonjen poklicem v vzgoji in izobraževanju. Zaposleni smo nenehno izpostavljeni ocenjevanju našega dela, na katerega se spoznajo praktično vsi. Širša laična javnost ocenjuje naše delo, vrednoti rezultate in nemalokrat deli nasvete za izboljšave. Pri ocenjevanju poklica nam niso v korist mediji, ki izbrskajo in na prvih straneh objavijo novice, ki mečejo slabo luč na strokovnost in etičnost našega poklica. In sedaj vprašanji: ali smo strokovni delavci v vrtcu sposobni otrokom približati prave vrednote, naravo, pristnost, spoštovanje, ustvarjalnost brez IKT tehnologije in ostalih zunanjih dražljajev? In ali smo se prilagodili potrebam sodobnega časa?
• Ključne besede: družbene spremembe, vzgoja, kompetence, predšolski otrok

Vzgojiteljica v vlogi razrednika

• Avtorji: LIPOVEC Andreja
  • LIPOVEC Andreja: Vrtec Slovenske Konjice, Slovenske Konjice
• Knjiga: VVZ2014 — str. 90
• Vir: SRC-2026-09-30-011
• Jezik: sl
• Povzetek: v prispevku želim opredeliti dela, kjer vzgojitelj opravlja funkcijo razrednika, in skušam pojasniti, kdaj bi lahko govorili o njegovem vodenju skupine oziroma razreda. V zakonodaji sem poiskala najosnovnejšo opredelitev in naloge razrednika. V nadaljevanju sem predstavila delo vzgojitelja, kdaj se dotika vloge razrednika, in sicer sodelovanje vzgojitelja z različnimi deležniki, saj je sodelovanje z drugimi ljudmi pogoj za obstajanje vrtca, skupine otrok. Posvetila sem se ključni stični točki med delom razrednika in vzgojiteljem v skupini, sodelovanju s starši: formalnim in neformalnim oblikam sodelovanja.
• Ključne besede: vzgojitelj, razrednik, vodenje oddelka, vrtec, sodelovanje vzgojitelja z različnimi deležniki

Vzgojna Vrednost Socialne Klime v Skupini in Psihofizično Zdravje Otrok

• Avtorji: POGAČAR Aleksandra, NAJDIHOJCA Vrtec
  • POGAČAR Aleksandra: Ljubljana
• Knjiga: PZOM2020 — str. 14
• Vir: SRC-2026-10-05-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Socialna klima ima veliko vzgojno vrednost in vpliva na psihofizično zdravje otrok. Poudarjam pomen razumevanja lastnih čustev pri otrocih in pomen integracije skupine, ki temelji na zaupanju in sistematičnemu grajenju skupnosti. Razvojno procesni pristop nam nalaga ravnanje po načelih, ki so lastna izbranim ciljem oziroma predpostavkam. Tako smo usmerjeni na razvoj razumevanja otrok, bolj kot na doseganje nekih vnaprej določenih sprememb ( Kroflič, 2002, str. 153 ). Razvojno procesni pristop je ustrezno izhodišče za integracijo skupine. Predstavljam nekaj primerov vzgojnih praks pri otrocih starih 2-3 leta.
• Ključne besede: Socialna klima, socializacija, integracija skupine, razumevanje lastnih čustev

Vzgojne in učne težave otrok po možganski poškodbi

• Avtorji: KALAN Alenka
  • KALAN Alenka: Kranjski vrtci, Kranj
• Knjiga: VVZ2018 — str. 264
• Vir: SRC-2026-09-30-015
• Jezik: sl
• Povzetek: Glavo si lahko poškoduje kdorkoli. Prav vseeno je, kdo je in kaj počne. Poškodbe so najrazličnejše, od blažjega udarca v glavo, katerega posledice so minimalne ali pa jih sploh ni, do hude poškodbe, ki nepovratno spremeni celotno življenje. Glavni namen je predstaviti vzgojne in učne težave otrok po možganski poškodbi, življenje posameznika in družine ter socialnega okolja v katerega se vrača.
• Ključne besede: možgani, poškodbe glave, posledice, prilagoditve, preventiva

Vzgojno izobraževalne potrebe avtističnega otroka

• Avtorji: NOGRAŠEK Lidija
  • NOGRAŠEK Lidija: Vrtec Storžek pri OŠ Matije Valjavca
• Knjiga: VVZ2020 — str. 44
• Vir: SRC-2026-09-30-017
• Jezik: sl
• Povzetek: Otroci z motnjami avtističnega spektra imajo lahko različne težave. Te močno vplivajo na njihov odziv na svet okoli njih. V lanskem letu sem bila prvič tudi sama v situaciji, ko se je v našo vrtčevsko skupino vključil avtistični deček. Deček je bil popolnoma nesocializiran in z velikimi komunikacijskimi primanjkljaji. Kljub izobrazbi diplomirane vzgojiteljice nisem imela dovolj znanja s tega področja, zato sva bila z dečkom oba na istem – morala sva se počasi spoznavati in učiti drug od drugega. Zaznavanje njegovih potreb je bilo zame nujno, da bi dečku lahko čimbolj pomagala. Da bi lahko spremenili otrokovo vedenje, ga moramo razumeti (Whitaker 2018). Razumevanje otrokovega vedenja pomeni osmišljanje njegovega avtizma (prav tam). Vključitev v izobraževanje mi je omogočila, da sem dečka začela gledati drugače in poskušala njegov svet bolje razumeti.
• Ključne besede: avtizem, starši, razumevanje, komunikacija, vedenje

Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v osnovni šoli: Načini pristopov za oblikovanje dobre prakse

• Avtorji: ŠKERBEC Veronika
  • ŠKERBEC Veronika: Šolski center Ljubljana, Evropska šola Ljubljana, Slovenija
• Knjiga: TE2025 — str. 341
• Vir: SRC-2026-10-04-007
• Jezik: sl
• Povzetek: Vslovenski zakonodaji je pojem nadarjenih učencev že dolgo uveljavljen. Zakon o osnovni šoli definira nadarjene učence kot tiste, ki izkazujejo nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na različnih področjih, kot so učna področja, umetnost ali šport. Osnovne šole so dolžne zagotoviti ustrezne pogoje za njihov razvoj z individualnim prilagajanjem vsebin, metod in oblik dela ter omogočiti vključitev v ustrezne dejavnosti razširjenega programa. Cilj izobraževanja je tudi razvijanje nadarjenosti ter spodbujanje razumevanja in izražanja na različnih umetniških področjih. Področje dela z nadarjenimi učenci je urejeno z zakonodajo in strokovnimi smernicami, ki vključujejo različne pripomočke in priročnike. Poleg standardnih psiholoških testov se uporabljajo tudi posebne ocenjevalne lestvice in orodja za načrtovanje individualnih programov. Strokovna literatura opozarja, da ni enotne definicije nadarjenosti, saj se ta kaže v različnih oblikah – lahko je splošna ali specifična. Zato je pomembno prilagoditi učni proces in programe glede na posebne potrebe teh učencev. Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi v osnovni šoli temelji na načelih, ki spodbujajo širjenje in poglabljanje znanja, hitrejše učenje, razvoj ustvarjalnosti, uporabo različnih načinov učenja in spodbujanje samostojnosti. Odkrivanje nadarjenih je proces, ki vključuje učitelje, šolske svetovalce in strokovnjake. Delo poteka z različnimi oblikami diferenciacije, ki so prilagojene posameznim starostnim obdobjem in zahtevam učencev. Vprvi triadi prevladuje notranja diferenciacija, kjer se učenci podpirajo z individualnimi nalogami in dodatnim poukom. Vdrugi triadi se pojavi tudi fleksibilna diferenciacija, ki vključuje posebne programe in dejavnosti, kot so interesne skupine, kreativne delavnice in raziskovalni tabori. Vtretji triadi se poleg notranje in fleksibilne diferenciacije izvaja še delna zunanja diferenciacija ter svetovanje pri izbiri poklica. Delo z nadarjenimi je zahtevno, saj ni vnaprej določenega programa, ampak se program individualno prilagaja potrebam učenca. Pomembno je, da se v program vključijo vsebine, ki niso del rednega učnega načrta, ter da se obravnavajo tako močna kot šibka področja učenca. Evropska komisija je v okviru projekta Talent Education razvila sodobne pristope, ki učiteljem pomagajo pri izzivanju nadarjenih učencev, ki so včasih nemotivirani zaradi pomanjkanja izzivov. Ti pristopi vključujejo praktično diferenciacijo, razvoj metakognitivnih spretnosti, načrtno razmišljanje in celostni pristop, ki upošteva intelektualni, socialni, čustveni in osebni razvoj učenca. Spomočjo različnih orodij lahko učitelji pomagajo nadarjenim učencem, da razvijejo svoj potencial in se uspešno vključijo v družbo, pri čemer se ohranja njihov trajnostni osebni, socialni in intelektualni razvoj.
• Abstract (EN): In Slovenian legislation, the concept of gifted students has long been established. The Basic School Act defines gifted students as those who demonstrate above-average cognitive abilities or exceptional achievements in various areas such as academic subjects, the arts, or sports. Primary schools are required to provide appropriate conditions for their development by individually adapting content, teaching methods, and work formats, as well as enabling their participation in suitable extended curriculum activities. The goal of education also includes the development of giftedness and the promotion of understanding and expression in various artistic fields. The field of work with gifted students is regulated by legislation and professional guidelines, which include various tools and manuals. In addition to standard psychological tests, specific rating scales and tools for planning individualized programs are also used. Professional literature points out that there is no single definition of giftedness, as it can manifest in different forms—either general or specific. Therefore, it is important to adapt the learning process and programs according to the specific needs of these students. Educational work with gifted students in primary schools is based on principles that encourage the broadening and deepening of knowledge, accelerated learning, the development of creativity, the use of various learning methods, and the promotion of independence. The identification of gifted students is a process involving teachers, school counselors, and experts. The work is carried out through various forms of differentiation tailored to different age groups and students’ needs. In the first educational cycle, internal differentiation prevails, supporting students with individual tasks and additional lessons. In the second cycle, flexible differentiation is also introduced, which includes special programs and activities such as interest groups, creative workshops, and research camps. In the third cycle, alongside internal and flexible differentiation, partial external differentiation is implemented, as well as career guidance. Working with gifted students is demanding, as there is no pre-defined program—instead, the program is individually adapted to each student’s needs. It is important to include content not covered by the regular curriculum and to address both the student’s strengths and weaknesses. The European Commission, through the Talent Education project, has developed modern approaches to help teachers challenge gifted students who may sometimes be unmotivated due to a lack of stimulation. These approaches include practical differentiation, the development of metacognitive skills, strategic thinking, and a holistic approach that considers the student’s intellectual, social, emotional, and personal development. With the help of various tools, teachers can support gifted students in developing their potential and integrating successfully into society, while also maintaining their sustainable personal, social, and intellectual growth.
• Ključne besede: celostni pristop, delo z nadarjenimi učenci, diferenciacija, metakognitivne spretnosti, načrtno razmišljanje, nadarjeni učenci

Vzpodbude za povezanost delavcev z naravo

• Avtorji: HOSTA Marjeta
  • HOSTA Marjeta: Vrtec Čebelica Šentjernej
• Knjiga: PZ2017 — str. 155
• Vir: SRC-2026-10-06-002
• Jezik: sl
• Povzetek: Strokovni delavci vrtca imamo veliko možnosti, da v svoje delo vpletamo gibanje na svežem zraku. Zavedam se, da je to velika prednost v našem poklicu in velik prispevek k našemu zdravju. Kljub temu delavci vrtca začutimo že kar zgodaj okvare hrbtenice in druge bolezni, vezane na naš poklic. V lanskem letu smo preko izobraževanj ponovno ozavestili našo premajhno skrb za svoje zdravje. Odločili smo se, da si bomo med seboj pomagali. Preko leta dajemo drug drugemu z besedo in zgledom različne vzpodbude za krepitev zdravja. Različni smo in vsak se navduši za njemu ljubo dejavnost, ki ga poživlja pri njegovem vsakdanjem delu. V prispevku predstavljam nekaj svojih vzpodbud za zdravje vzgojiteljev na delovnem mestu. Izpostavila bom dva primera, ki sta v našem vrtcu prisotna že mnogo let in dva, ki sta zaživela zadnje leto.
• Ključne besede: zdravje, sodelovanje, narava, delo, sprostitev

Vzpodbujanje Dobrodelnosti med Dijaki z Namenom Povezovanja Razredne Skupnosti

• Avtorji: FORTE Romana
  • FORTE Romana: Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Slovenija
• Knjiga: PZOM2025 — str. 224
• Vir: SRC-2026-10-05-006
• Jezik: hr
• Povzetek: V razredu se skupaj znajdejo dijaki z različnimi zgodbami, izkušnjami, strahovi in talenti. Naloga razrednika ni samo ta, da bdi nad njihovo akademsko uspešnostjo, ter da komunicira s starši. Razrednikova največja vloga je povezovalna. Dijaki, ki se v razredu dobro počutijo, se bolje izkažejo pri ocenah, manj so odsotni, predvsem pa manj problematični na sploh. Pomembno je, da so dijaki v razredni skupnosti sprejeti. Kljub temu, da je delo razrednika naporno na začetku, se na dolgi rok zelo izplača delati na povezovanju razreda. Razrednik ima na voljo več orodij kako priti do zaželenega cilja. V tem prispevku je opisan dobrodelni razredni projekt.
• Abstract (EN): Students with different stories, experiences, fears and talents find themselves in the classroom together. A class teacher’s job isn’t just to keep an eye on their academic performance, but also to communicate with their parents. A class teacher’s biggest role is that of a liaison. Students who feel well in class perform better in grades, are less absent and, above all, less problematic in general. It is important that students are accepted in the classroom community. Despite the fact that the work of a class teacher is strenuous at the beginning, in the long run it pays off to work on connecting the class. The class teacher has several tools at his disposal to get to the desired goal. This paper describes a charity class project.
• Key words (EN): razrednik, dobrodelnost, povezovanje, skupinsko delo

Vzpodbujanje hoje v hribe otrok in njihovih staršev na Oš Riharda Jakopiča

• Avtorji: JUVAN Miha
  • JUVAN Miha: OŠ Riharda Jakopiča Ljubljana
• Knjiga: PZOM2019 — str. 338
• Vir: SRC-2026-10-05-001
• Jezik: sl
• Povzetek: Hoja v hribe je ena izmed najbolj razširjenih oblik rekreacije med Slovenci. Kljub temu pa je v mestnih centrih opaziti upad zanimanja za tovrstno aktivnost, in to tako med otroci kot starši. Na OŠ Riharda Jakopiča smo zato pred devetimi leti začeli z akcijo Jakopičev planinec, ki vzpodbuja otroke, da skupaj s svojimi straši med letom osvojijo šest vrhov. Akcija ima poleg pozitivnih gibalnih učinkov na otroke in starše tudi pomembno sociološko noto, saj se na izletih poglabljajo vezi med njimi in rešujejo družinski problemi, za katere med tednom zmanjka časa.
• Ključne besede: gorništvo, motivacija za hojo v hribe, otroci in družina, akcija Jakopičev planinec

Vzpodbujanje Zdravega Življenjskega Sloga pri Otrocih in Mladostnikih

• Avtorji: GUJTMAN Jasmina
  • GUJTMAN Jasmina: JVIZ OŠ Dobrepolje
• Knjiga: PZOM2021 — str. 34
• Vir: SRC-2026-10-05-003
• Jezik: sl
• Povzetek: Čeprav ima primarna socializacija zelo močan vpliv na življenjski slog in navade otrok in mladostnikov, imamo tudi učitelji v šoli zelo pomembno vlogo pri vzpodbujanju zdravega življenjskega sloga in navad oz. psihofizičnega zdravja mladih generacij. V prispevku bom predstavila različne načine za vzpodbujanje zdravega sloga pri mladostnikih v šoli in izven nje ter izpostavila učinke, ki jih ima zdrav način življenja na otroke in mladostnike in obratno.
• Ključne besede: življenjski slog, gibanje, gibalne aktivnosti, pozitivna izkušnja, prekomerna telesna teža

Vzroki in Posledice Stresa pri Vključevanju Otrok s Posebnimi Potrebami

• Avtorji: BIZJAK Andreja
  • BIZJAK Andreja: Osnovna šola Idrija
• Knjiga: DM2019 — str. 246
• Vir: SRC-2026-10-07-010
• Jezik: hr
• Povzetek: V redne osnovne šole se večkrat vključujejo otroci s posebnimi potrebami, kar predstavlja vsem deležnikom svojevrsten izziv. Integrirani učenec se lahko v šolski skupnosti srečuje z različnimi stresnimi okoliščinami. V oddelek, ki sem ga poučevala, je bil vključen naglušni učenec. Ker so gluhi in naglušni učenci zaradi svojega primanjkljaja nekoliko bolj osamljeni, me je zanimala vključenost tega učenca v razred. Do uresničitve zastavljenega cilja sem si pomagala s sociometrično metodo, ki pomaga učitelju podrobneje spoznati medsebojne odnose v skupini opozori na morebitne vzgojne ukrepe.
• Ključne besede: stres, gluhi in naglušni otroci, sociometrična metoda

Vzroki za Bolečine v Hrbtenici, Pravilno Dvigovanje Bremen in Samopomoč Oziroma Vaje za Lajšanje Bolečin v Hrbtenici

• Avtorji: VRAČUN Mirjana
  • VRAČUN Mirjana: Osnovna šola Rada Robiča Limbuš, Slovenija
• Knjiga: PZ2025 — str. 98
• Vir: SRC-2026-10-06-010
• Jezik: sl
• Povzetek: Hrbtenica je ključna za podporo in gibljivost telesa, vendar je pogosto izpostavljena tveganju zaradi nepravilnih navad, kot so slaba telesna drža, nepravilno dvigovanje bremen in dolgotrajno sedenje. Članek raziskuje navade učencev glede drže telesa in dvigovanja bremen ter njihov vpliv na zdravje hrbtenice. Teoretični del članka poudarja pomen pravilne drže in dvigovanja bremen, vadbe in utrjevanja mišic za ohranjanje zdrave hrbtenice ter preprečevanje bolečin v prihodnosti. Na podlagi raziskave med sedmošolci lahko pričakujemo, da bodo težave s hrbtenico v prihodnosti še pogostejše, če mladostniki ne bodo spremenili svojih navad.
• Abstract (EN): The spine is crucial for supporting and enabling body movement, but it is often exposed to risks due to poor habits such as bad posture, improper lifting techniques, and prolonged sitting. This article explores students’ habits regarding body posture and lifting techniques and their impact on spinal health. The theoretical part of the article emphasizes the importance of proper posture and lifting techniques, exercise, and muscle strengthening to maintain a healthy spine and prevent future pain. Based on research among seventhgraders, it is expected that spinal problems will become more common in the future if adolescents do not change their habits.
• Ključne besede: bolečine v hrbtenici, dvigovanje bremen, pritiski na hrbtenico, navade mladostnikov, PROPER LIFTING TECHNIQUES

Všolanje in Podpora Učencu z Avtizmom ter Drugimi Posebnimi Potrebami v Vrtcu in Rednem Programu Oš - Primer Dobre Prakse

• Avtorji: KRALJ Tina
  • KRALJ Tina: Osnovna šola Josipa Vandota Kranjska Gora, Slovenija
• Knjiga: IP2023 — str. 103
• Vir: SRC-2026-10-07-001
• Jezik: sl
• Povzetek: V prispevku bom najprej na splošno predstavila svetovalno službo v vrtcu in osnovni šoli. Predstavila bom, kako poteka priprava in sprejem otroka v vrtec ali šolo s posebnimi potrebami. V nadaljevanju se bom podrobneje posvetila pripravi okolja na vključitev otroka z avtizmom v vrtčevski prostor in kasneje v redni program osnovne šole. Pri načrtovanju vključitve otroka s posebnimi potrebami v vrtec je ključno sodelovanje, priprava in pomoč vzgojiteljici ter pomočnici vzgojiteljice v skupini. Pomembna je priprava in informiranost tudi drugih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic, ki se z otrokom srečujejo v jutranjem oziroma popoldanskem času. Pri načrtovanju vključitve otroka s posebnimi potrebami v redni program osnovne šole je pomembna priprava okolja na všolanje učenca z avtizmom – delo s starši, njihova pričakovanja. Ključnega pomena je priprava strokovnega kadra na šoli za všolanje učenca z avtizmom – izbira, vzpostavitev in sodelovanje strokovnega tima. Pomembno je sodelovanje z zunanjimi strokovnimi inštitucijami v procesu usmerjanja in pridobivanja dodatne strokovne pomoči. Za otroka s težavami iz avtističnega spektra je nujna zagotovitev začasnega (stalnega) spremljevalca, v sodelovanju z občino in nato z Ministrstvom za šolstvo ter Zavodom za šolstvo za zagotovitev delovnega mesta. Zalo pomembno in potrebno je stalno strokovno izobraževanje strokovnih delavk in spremljevalca. Ob tem je nujna dnevna podpora in pomoč učiteljem, dnevna podpora in pomoč učencu ter staršem učenca. Ob vključitvi otroka s posebnimi potrebami je nujna tudi podpora in pomoč sošolcem učenca. V svojem prispevku se bom posvetila predvsem predstavitvi pomenu nujnega aktivnega in sprotnega sodelovanja vseh deležnikov procesa, svetovalne službe, učiteljic, izvajalke dodatne strokovne pomoči in spremljevalca. Ob tem ne smemo pozabiti na vpetost inštitucije v kraj in sodelovanja s krajem, z občino.
• Abstract (EN): In the article, I will first present the counseling services in kindergarten and primary school in general. I present how the preparation and admission of a child with special needs into a kindergarten or school takes place. In the following, I will focus in more detail on preparing the environment for the inclusion of a child with autism in kindergarten and later in the regular primary school program. When planning the inclusion of a child with special needs into the kindergarten, the cooperation, preparation and support of the preschool teacher and the teaching assistant in the group is of crucial importance. It is also important to prepare and inform about other educators and assistant educators who meet with the child in the morning or in the afternoon. When planning the inclusion of a child with special needs into the regular primary school program, it is important to prepare the environment for enrolling a child with autism —working with the parents and their expectations. The preparation of the school’s professional staff for the education of an autistic child is of key importance - the selection, development and cooperation of a professional team. When accompanying and obtaining additional professional support, it is important to work together with external professional institutions. For a child with special needs on the autistic spectrum it is necessary to provide a temporary (permanent) assistant in cooperation with the municipality and then with the Ministry of Education and the educational institute in order to secure a job. Continuous professional development of specialists and assistants is very important and necessary. At the same time, daily support and help for teachers, daily support and help for the child and his parents are necessary. When a child with special needs is involved, the support and help of the child’s classmates is also necessary. In my contribution I will mainly focus on presenting the importance of the necessary active and continuous involvement of all stakeholders in the process, the counselor, the teachers, the provider of additional professional help and the assistant. At the same time, we must not forget the involvement of the local institution and the cooperation with the city, with the community. Svetovalna služba v vrtcu in osnovni šoli Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj vrtca oziroma šole ter v tem okviru tudi temeljni cilj svetovalne službe v vrtcu oziroma šoli, je optimalni razvoj otroka ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Svetovana služba v vrtcu oziroma šoli pomaga in sodeluje z osnovnim namenom, da bi bili vsi posamezni udeleženci v vrtcu oziroma šoli čimbolj uspešni pri uresničevanju tega temeljnega cilja. Svetovana služba v vrtcu oziroma šoli opravlja interdisciplinarno zasnovano strokovno delo v vrtcu za vrtec oziroma v šoli za šolo. Njena temeljna naloga je, da se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu oziroma šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami. Svetovana služba je potemtakem strokovni sodelavec v vrtcu oziroma v šoli, ne pa strokovni servis vrtca oziroma šole. Svetovalna služba je tisto posebno mesto v vrtcu in osnovni šoli, s katerega se vzpostavlja svetovani odnos z vsemu udeleženimi v vrtcu oziroma šoli. Temeljne funkcije svetovalne službe (svetovanje, posvetovanje, koordinacijo) opravlja na način tega posebnega odnosa. V vrtcu oziroma šoli se na posebni način preko svetovanega odnosa vključuje v procese sodelovanja. Preko svetovalnega odnosa si vedno znova prizadeva za jasno in strokovno opredelitev problema oziroma vprašanja, za prepoznavanje in ustvarjalno kritično preseganje različnih pristranosti in konfliktnosti vseh udeleženih v projektu pomoči in sodelovanja, za vzpostavitev dogovorov in sporazumov, ki temeljijo na razvidnosti mej, vlog in odgovornosti vseh udeleženih. Preko svetovalnega odnosa si svetovalna služba v projektih pomoči in sodelovanja prizadeva vzpostavljati in vzdrževati pogoje, v okviru katerih je uspešno dogovarjanje in sodelovanje možno tudi nadaljevati. Svetovalna služba je tisto mesto pomoči in sodelovanja v vrtcu oziroma v šoli, kjer se vsakokrat mobilizirajo strokovne in človeške moči za pomoč in podporo vsem otrokom oziroma učencem s ciljem, da se vsakokrat znova zagotovi optimalne pogoje za njihovo napredovanje v razvoju in učenju. Vloga svetovalne službe v vrtcu in osnovni šoli pri vzpostavitvi pogojev in zagotavljanju ustrezne pomoči otroku s posebnimi potrebami V Sloveniji je otrokom s posebnimi potrebami omogočeno, če je to mogoče, da se vključujejo oziroma šolajo s svojimi vrstniki v rednih vrtcih oziroma rednih osnovnih šolah. Vzgojitelji, učitelji in strokovni delavci so usposobljeni za delo s širokim spektrom otrok s posebnimi potrebami. Starši vse pogosteje izražajo željo, da otrok obiskuje vrtec oziroma se šola v redni osnovni šoli v bližini njihovega doma, da otroci hodijo v vrtec oziroma šolo s svojimi vrstniki iz okolice. Otroci z različnimi posebnimi potrebami tako niso izločeni iz družbe ali zaznamovani kot »drugačni«, ampak postanejo sestavni del skupnosti, se igrajo in učijo skupaj s svojimi vrstniki in sorojenci. Svetovalna služba kot mesto dogovarjanja, sodelovanja, sprejemanja pobud in nudenja pomoči tako vključuje otroke in njihove starše, učitelje, svetovalne delavce, izvajalce dodatne strokovne pomoči, vodstvo vrtca oziroma šole, ter po potrebi tudi strokovne delavce zunaj v vrtca oziroma šole. Zelo pomembno je, da je svetovna služba vsem udeležencem enako dostopna in da je dostopnost vsem dovolj razvidna in transparentna. Delo svetovalne službe je usmerjeno k fleksibilnemu prilagajanju vrtca oziroma šole tako splošnim kot posebnim potrebam učencev. Svetovalna služba sodeluje pri vzpostavljanju optimalnih pogojev za razvoj, učenje in napredovanje vseh otrok oziroma učencev in v tem istem temeljnem okviru tudi otrok oziroma učencev s posebnimi potrebami. V projektu prilagajanja vrtca oziroma šole otrokom oziroma učencem s posebnimi potrebami svetovalna služba z nosilcem individualiziranega programa sodeluje kot koordinator. Ker je temeljni cilj svetovalne službe sodelovati pri vzpostavljanju in vzdrževanju pogojev za optimalni razvoj vsakega otroka oziroma učenca, njeno delo med drugim temelji tudi na upoštevanju splošnih značilnosti razvoja in učenja vrtčevskih ter osnovnošolskih otrok in ugotavljanju ter upoštevanju posebnosti v njihovem telesnem, osebnem (spoznavnem in čustvenem) in socialnem razvoju. Temeljna načela svetovalne službe v vrtcu oziroma šoli predstavljajo osnovno orientacijo ali okvir za profesionalno opravljanje strokovnega dela v vrtcu oziroma šoli. Ta temeljna načela so načelo strokovnosti in strokovnega izpopolnjevanja, načelo strokovne avtonomnosti, načelo interdisciplinarnosti, strokovnega sodelovanja in povezovanja, načelo aktualnosti, načelo razvojne usmerjenosti, načelo fleksibilnega ravnotežja med osnovnimi vrstami dejavnosti svetovalne službe, načelo celostnega pristopa, načelo sodelovanja v svetovanem odnosu ter načelo evalvacije lastnega dela. Svetovalna služba se vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj v vrtcu oziroma šoli preko treh osnovnih, med seboj povezanih in pogosto prepletenih vrst dejavnosti svetovalne službe, ki so dejavnosti pomoči, dejavnosti razvoja in preventive, ter dejavnosti načrtovanja in evalvacije. Za vzgojo in izobraževanje otrok oziroma učencev s posebnimi potrebami v vrtec oziroma šolo so poleg splošnih, zgoraj navedenih načel, pomembna še naslednja posebna načela: - načelo integracije kot sodobne oblike izobraževanja otrok oziroma učencev s posebnimi potrebami; - načelo zagotovitve ustreznih razmer, ki bodo temelj za uspešen razvoj in učenje otrok oziroma učencev s posebnimi potrebami; - načelo enakih možnosti, s hkratnim upoštevanjem drugačnosti otrok oziroma učencev, narekuje takšno naravnanost vzgoje in izobraževanja, ki bo zagotavljala otrokom oziroma učencem s posebnimi potrebami v vzgoji in izobraževanju čim bolj preseči posledice motenj, primanjkljajev ali ovir; - načelo pravice do izbire, ki pomeni, da je potrebno otrokom oziroma učencem s posebnimi potrebami ter njihovim staršem zagotoviti pravico do izbire vrtca oziroma šole, ki ima zagotovljene možnosti za izvajanje ustreznega programa za njihovega otroka; - načelo vključevanja staršev v proces vzgoje in izobraževanja, ki izhaja iz ugotovitve, da sta vzgoja in izobraževanje otrok oziroma učencev s posebnimi potrebami precej odvisna od staršev, zato jih je potrebno vključevati v odločanje, načrtovanje, neposredno delo z njihovim otrokom ter evalvacijo otrokovega napredovanja; - načelo organiziranega izobraževanja otrok oziroma učencev s posebnimi potrebami čim bliže otrokovemu domu sledi načelu, da tudi otrok s posebnimi potrebami, če je le mogoče, ne bi izločali iz družinskega in socialnega okolja; - načelo individualiziranega pristopa z diferenciranimi in individualnimi programi, ki upoštevajo otrokove sposobnosti, pa tudi primanjkljaje in možnosti za doseganje standardov znanja; - načelo kontinuiranosti programov zagotavlja fleksibilnost in prehajanje med različnimi oblikami vzgoje in izobraževanja; - načelo pravočasne usmeritve v ustrezen program vzgoje in izobraževanja, ki otrokom omogoča čimprejšnjo pomoč; - načelo interdisciplinarnosti zahteva, da v vzgoji in izobraževanju otrok oziroma učencev s posebnimi potrebami sodelujejo različni strokovnjaki (s področja šolstva, zdravstva in socialnega varstva), da bodo otrokove potrebe celovito zaznane in da bo spremljanje njegovega razvoja in učenja celostno. V vzgojno-izobraževalni program vrtca oziroma osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo so usmerjeni otroci, za katere komisije za usmerjanje presodijo, da imajo takšne razvojne in učne zmožnosti, da bodo, predvidoma s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, dosegli vsaj minimalne cilje oziroma standarde znanja, določene v vzgojnih načrtih za vrtec oziroma učnih načrtih za vse predmete v predmetniku osnovne šole za razred, v katerega se vključuje otrok s posebnimi potrebami. Za otroke, v skladu z Zakonom o usmerjanju, ravnatelj imenuje strokovno skupino, ki pripravi individualiziran načrt s prilagoditvami za posameznega otroka s posebnimi potrebami. Strokovno skupino sestavljajo strokovni delavci šole in drugi strokovnjaki, ki bodo sodelovali pri izvajanju programa vzgoje in izobraževanja. Pri pripravi individualiziranega programa sodelujejo tudi starši otroka. Ob vključitvi otroka s posebnimi potrebami v vrtec oziroma šolo je potrebno posebno pozornost nameniti ustvarjanju pozitivne klime. Otroke v skupini oziroma oddelku je potrebno seznaniti in pripraviti na vključitev otroka s posebnimi potrebami, tako da jim ponudimo čim več njim primernih informacij in možnosti spraševanja. Le tako se bomo izognili številnim odprtim ali neizrečenim vprašanjem, dvomom, strahu, negativnemu vrednotenju posebnih potreb, ter s tem nesprejetostjo otroka v skupini oziroma oddelku. Prav tako je pomembno in potrebno otroku s posebnimi potrebami predstaviti ter ozavestiti vzroke in naravo njegovih posebnih potreb ter ga razbremeniti občutka krivde, ki je pogosto prisoten ob težavah, ki jih lahko ima otrok na različnih razvojnih in učnih področjih. Tako kot za vse otroke je za otroka s posebnimi potrebami še pomembneje, da se v oddelku čuti sprejetega in varnega, saj je to pogoj za vzpostavljanje dobrih socialnih interakcij, za komunikacijo in tudi za napredovanje v razvoju ter uspešno učenje. Pri vključevanju otroka s posebnimi potrebami v vrtec oziroma šolo je nujno sodelovanje tudi s starši. Nepoznavanje problematike, ki je povezana z vključitvijo otrok s posebnimi potrebami v vrtec oziroma šolo lahko sproža različna odzivanja staršev drugih otrok. Zato je pomembno posebno pozornost nameniti tudi načrtovanju sodelovanja s starši. Sodelovanje naj poteka na najmanj treh ravneh. Po potrebi sodelovanje s straši vseh otrok, sodelovanje s starši otrok v skupini oziroma oddelku, v katerega je vključen otrok s posebnimi potrebami in nujno sodelovanje s starši otroka s posebnimi potrebami. V okviru vrtca oziroma šole je treba poskrbeti za izobraževanja in seznanjanje vseh staršev o otrocih s posebnimi potrebami ter o njihovih možnostih za vključevanje v vrtec oziroma šolo. Starše otrok v skupini oziroma oddelku, v katerega bo vključen otrok s posebnimi potrebami, pogosto skrbi, da bo vključitev takega otroka negativno vplivala na delo in odnose v skupini oziroma oddelku, da bodo njihovi otroci prikrajšani pozornosti vzgojitelja oziroma učitelja, da bo delo v skupini oziroma oddelku morda manj učinkovito. Vrtec oziroma šola mora starše razbremeniti te skrbi, saj bodo sicer lahko neustrezno vplivali na stališča svojih otrok in tako onemogočali sprejemanje otroka s posebnimi potrebami. Tudi starši otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v vrtec oziroma šolo, imajo lahko drugačna pričakovanja do otroka in vrtca oziroma šole, kar lahko privede do različne odzivnosti in sodelovanja staršev s strokovnimi delavci in kritičnostjo do programa vrtca oziroma šole. Pomembno je, da si pri starših strokovni delavci pridobijo zaupanje in odnos, ter starše razbremenijo strahu ob vključitvi njihovega otroka v program vrtca oziroma osnovne šole. Z uspešno sodelovanje s starši je izjemnega pomena usklajeno timsko interdisciplinarno delovanje vseh strokovnih delavcev v vrtcu oziroma šoli. Sodelovanje med starši in vrtcem oziroma šolo pomeni tudi skupno odgovornost za doseganje ciljev, zato je pomembno razmejiti in določiti obseg dela vsakega vključenega v individualiziranem programu ter obremenitve otroka v vrtcu oziroma šoli in doma, vlogo, pristojnosti in odgovornost staršev ter strokovnih delavcev pri izvajanju programa. Pri vključevanju otroka v posebnimi potrebami v program vrtca oziroma osnovne šole imajo pomembno vlogo različni strokovni delavci – odvisno tudi od posebnih potreb otroka. V Strokovnem mnenju Centra za zgodnjo obravnavo oziroma v Odločbi o usmeritvi otroka v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, so poleg drugih zahtev določeni tudi obseg dodatne strokovne pomoči in način izvajanja te pomoči v okviru tedenske obremenitve otroka ter strokovni delavec, ki naj pomoč izvaja. Vrtec oziroma šola mora otroku s posebnimi potrebami, skladno z mnenjem oziroma odločbo, zagotoviti možnosti za doseganje optimalnega razvoja in učne uspešnosti. Za uspešno interdisciplinarno in usklajeno timsko delo na vseh stopnjah procesa načrtovanja, izvajanja in evalvacije programa za otroka se morajo strokovni delavci stalno strokovno spopolnjevati. V proces izvajanja dodatne strokovne pomoči so vključeni ravnatelj, svetovalni delavec, svetovalni delavec, ki nudi dodatno strokovno pomoč, učitelj v matičnem oddelku, učitelji, ki poučujejo druge predmete, učitelj v oddelku jutranjega varstva ali podaljšanega bivanja. Pri interdisciplinarnem delu različnih strokovnjakov je pomembno, da se vsi vključeni zavedajo, da so drugi strokovni delavci ljudje z različnimi teoretičnimi znanji, izkušnjami in osebnostnimi lastnostmi, ki vplivajo na njihovo delovanje, in da je pomembno upoštevanje strokovnega mnenja različnih strokovnjakov in iskanje skupnih rešitev, ter sledenju skupnim dogovorom. Samo z medsebojno diskusijo in skupno vizijo, pristopom k reševanju težav bodo strokovnjaki našli najučinkovitejše oblike dela s posameznikom in temu posledično pozitivne rezultate. Priprava, sprejem in vstop otroka s posebnimi potrebami v vrtec oziroma šolo Z zgoraj napisanega je razvidna ključna vloga svetovalne službe pri obravnavi otroka s posebnimi potrebami v redni vrtec oziroma osnovno šolo. Pri vstopu otroka s posebnimi potrebami je posebno pozornost potrebno posvetiti prav pripravi in sprejemu otroka v redni vrtec oziroma šolo. V prvi vrsti je pomembno in nujno potrebno seznaniti in pripraviti vzgojitelje oziroma učitelje na prihod učenca s posebnimi potrebami v skupino oziroma razred. Ob prihodu otroka s posebnimi potrebami se je potrebno seznaniti s posebnostmi in njegovimi specifičnimi potrebami, ki jih le ta otrok ima. Zavedati se moramo, da je vsak otrok individuum zase, da kljub podobnim posebnostim, morda diagnozi ne moremo sklepati in delovati zgolj iz preteklih izkušenj. Pretekle izkušnje z enakimi, podobnimi posebnimi potrebami pa so nam lahko v veliko pomoč pri vključitvi novega otroka. Pogosto se je potrebno dodatno informirati, izobraževati za posebne potrebe, ki jih na novo vključeni otrok ima in tu je ključnega pomena informiranje o izobraževanjih, povezovanje s strokovnjaki znotraj ustanove ali iskanje pomoči v zunanjih inštitucijah. V tem delu ima pomembno vlogo svetovalna služba, ki naj bi te informacije pridobila in posredovala drugim strokovnim delavcem. V procesu vključitve otroka v vrtec oziroma šolo je pomembno, nujno sodelovanje s starši otroka. Starši so tisti, ki nam lahko v prvi vrsti posredujejo pomembne informacije o njihovem otroku, potrebah in posebnostih, ki jih le ta ima. Pomembno je vzpostaviti sodelujoč in zaupen odnos s starši, saj le tako najlažje poiščemo ustrezne pristope in rešitve za otroka. Na tem mestu se pogosto zastavlja vprašanje, ali in koliko so starši seznanjeni in sprejemajo posebne potrebe svojega otroka. Iz tega mesta nato delujemo dalje. Pogosto se srečujemo s starši, ki zanikajo ali minimalizirajo posebne potrebe otroka. Na tem mestu in v tem trenutku je potrebno starše razumeti, vsi si želimo uspešne otroke brez posebnosti. Skozi proces graditve zaupnega in sodelujočega odnosa staršem predstavimo posebne potrebe in prilagoditve, ki bi njihovemu otroku pripomogle k optimalnemu razvoju glede na posebne potrebe. Včasih je to dolgotrajen proces. Včasih pa se zgodi, da imamo stik starši, ki sprejemajo in so že zelo dobro seznanjeni s posebnimi potrebami otroka. Pomembno je, da se pred vključitvijo otroka v vrtec oziroma šolo skliče sestanek, na katerem so prisotni vsi pomembni deležniki (ravnatelj, vzgojitelj oziroma učitelj, svetovalna služba, svetovalni delavec, ki bi otroku nudil dodatno strokovno pomoč, starši). Na sestanku je potrebno jasno predstaviti posebne potrebe otroka in prilagoditve, ki jih ustanova lahko nudi. V tem procesu je nujno, da smo vsi sodelujoči odkriti drug z drugim, da jasno predstavimo stanje otroka, prilagoditve, ki jih potrebuje in možnosti, ki jih ustanova ima. Tu se je potrebno pogovoriti ali je morda potrebno prostorsko, arhitekturno prilagoditi vrtec oziroma šolo za vključitev otroka s posebnimi potrebami. Pogovoriti se je potrebno ali je morda potrebno zagotoviti dodaten strokovni kader za sobivanje z otrokom. Pomembno je, da se pogovorimo o vseh vprašanjih in dilemah, ki jim imamo vsi soudeleženi ob vključitvi otroka s posebnimi potrebami, saj če imajo vprašanja odgovore in dileme rešitve lahko sproščeno, z zaupanjem in pozitivnim pristopom vstopamo v odnos z otrokom s posebnimi potrebami. Pred vključitvijo otroka s posebnimi potrebami se je potrebno pogovoriti tudi z otroki v skupini oziroma oddelku, v katerega otrok prihaja. Nujno je, da se otrokom, na njim primeren način, predstavi prihod otroka in njegove posebne potrebe. Otrokom je potrebno dati prostor in čas za vprašanja. Otroke je potrebno, s pozitivnim pristopom, pripraviti na vključitev otroka s posebnimi potrebami. Na ta način bomo zagotovili sproščeno ozračje in odprtost v odnosu sprejetja ter druženja. Otroci so pogosto bolj odprti in z manj zavorami do oseb s posebnimi potrebami. Vse prepogosto smo odrasli tisti, ki v otroke s svojimi akcijami vnesemo odpor in nezaupanje do oseb s posebnimi potrebami. Z vključitvijo otroka s posebnimi potrebami seznanimo tudi starše otrok, ki so že vključeni v skupino oziroma v oddelek, v katerega se otrok s posebnimi potrebami vključuje. Staršem je pomembno odgovoriti na njihova vprašanja, potrebno je pridobiti zaupanje in jim dati občutek varnosti za njihovega otroka. V procesu usmerjanja in pridobivanja dodatne strokovne pomoči je potrebno sodelovanje s strokovnimi delavci v zunanjih inštitucijah. Potrebno se je dogovarjati o kadrovskih zmožnostih vrtca oziroma šole, ter prilagoditvah, ki ji jih vrtec oziroma šola lahko nudi. Na tem mestu je pomembno, katere profile strokovnih delavcev ima vrtec oziroma šola zaposlene, kakšne so prostorske in arhitekturne možnosti ustanove, ali bi bilo potrebno zaposliti in zaprositi za dodaten kader, ali bi bilo potrebno arhitekturno prilagoditi vrtec oziroma šolo (npr. dostop z invalidskim vozičkom). Ob in po vključitvi otroka s posebnimi potrebami v vrtec oziroma šolo je potrebno, v začetni fazi, dnevno spremljati, biti v podporo in nuditi strokovno pomoč vzgojiteljem oziroma učiteljem, strokovnemu delavcu, ki izvaja dodatno strokovno pomoč, biti dnevno na razpolago v pomoč in podporo otroku s posebnimi potrebami in njegovim staršem. V svetovalni službi moramo biti dosegljivi za posredovanje, sprejemanje informacij ter dnevno preverjati počutje otroka v vrtcu oziroma šoli. V podporo, pomoč in pogovor je potrebno biti na razpolago tudi ostalim otrokom v skupini oziroma oddelku. Skozi dnevno rutino je običajno potrebno vedno manj podpore in pomoči svetovalne službe tako vzgojitelju oziroma učitelju, svetovalnem delavcu, ki izvaja strokovno pomoč, otroku s posebnimi potrebami, njegovim staršem ter ostalim otrokom v skupini oziroma oddelku. Potrebno je, da svetovalna služba otroka s posebnimi potrebami vseskozi spremlja »od daleč«, kar pomeni, da je seznanjena s počutjem, razvojem in učno uspešnostjo otroka, ni pa več vsakodnevno vključena v njegovo spremljanje. Hkrati pa mora biti svetovalna služba kadarkoli pripravljena vskočiti v podporo in pomoč, če in ko se pojavi potreba po tem. Vključitev, všolanje in podpora učencu z avtizmom ter drugimi posebnimi potrebami v vrtcu in rednem programu OŠ Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja, ki prizadene možgane pri procesiranju informacij. Pojavlja se v različnih stopnjah težavnosti – avtizem je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS. Beseda “spekter” se uporablja, ker, čeprav imajo vse osebe z avtizmom težave na treh glavnih področjih, se le te pri vsakem posamezniku izražajo drugače in njihovo stanje na posameznika vpliva na različne načine. Nekateri ljudje z avtizmom so sposobni živeti relativno “vsakdanje” življenje, spet drugi potrebujejo vse življenje strokovno pomoč. Pomembno je zavedanje, da se z ustrezno podporo in ustreznimi pristopi poučevanja lahko veliko doseže. Avtizem je “nevidna” motnja; starši otrok z avtizmom pogostokrat povedo, da drugi ljudje preprosto mislijo, da je njihov otrok poreden in nevzgojen, medtem, ko se odrasli ljudje z avtizmom zdijo okolici največkrat “čudni”. Glavna področja, pri katerih imajo ljudje z avtizmom težave, imenujemo “triada primanjkljajev”. Ta področja so, težave s socialno komunikacijo, težave s socialno interakcijo in težave na področju fleksibilnosti mišljenja. Težave s socialno komunikacijo – ljudje z avtizmom imajo težave tako na področju verbalne kot neverbalne komunikacije. Mnogi med njimi zelo dobesedno razumevajo govor in mislijo, da ljudje rečejo natančno to, kar mislijo. Nekateri ljudje z avtizmom morda ne govorijo, ali imajo dokaj omejen govor. Večinoma razumejo, kaj se jim govori, vendar za komunikacijo pogosto uporabljajo druga sredstva, kot so vedenja in kretnje, ki jih po navadi razumejo le tisti, ki so osebi z avtizmom zelo blizu. Drugi spet, imajo dobro razvit govor in jezikovne veščine, vendar pa imajo lahko težave s sodelovanjem v pogovoru, morda ponavljajo tisto, kar je nekdo rekel ali določene fraze (to imenujemo eholalija) ali pa neprestano govorijo le o tistem, kar jih zanima. Osebam z avtizmom je v veliko pomoč, če z njimi govorimo na jasen, dosleden način, ter jim damo čas, da obdelajo (sprocesirajo) informacijo, ki jim je bila povedana. Težave s socialno interakcijo – ljudje z avtizmom imajo pogosto težave s prepoznavanjem ali razumevanjem čustev in občutij drugih ljudi ter izražanjem njihovih lastnih čustev, to jim otežuje, da se vklopijo v družbo. Težave na področju socialne interakcije pomenijo, da imajo ljudje z avtizmom težave pri vzpostavljanju prijateljstva – nekateri si zelo želijo, da bi se družili z drugimi, vendar pa ne vedo natančno, kako naj to storijo, kako naj vzpostavijo odnos z drugimi ljudmi. Težave na področju fleksibilnosti mišljenja – fleksibilnost mišljenja nam omogoča, da razumemo in predvidimo vedenje drugih ljudi, osmislimo stvari, vedenja, dogodke ter da si lahko predstavljamo in predvidimo situacije izven naše vsakodnevne rutine. Težave s fleksibilnostjo mišljenja ne smemo zamenjevati s pomanjkanjem domišljije. Veliko ljudi z avtizmom je zelo kreativnih in so lahko na primer izredni umetniki, glasbeniki ali pisatelji. Druge značilnosti, povezane z avtizmom; odvisnost od rutine, senzorna občutljivost, posebni interesi in učne težave Ljudje z avtizmom imajo lahko še druga - pridružena stanja. Ta stanja se lahko kažejo kot motnja pozornosti in hiperaktivnost, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kot so disleksija, diskalkulija ali dispraksija, motnje v duševnem razvoju, motnje presnove in hranjenja ter druge težave. Vključitev oziroma všolanje otroka z avtizmom v reden vrtec oziroma redno osnovno šolo v slovenske prostoru ni pogosta praksa. Avtizem kot posebne potrebe je razmeroma malo poznan. Vendar pa je vključevanja teh otrok, skozi primere dobrih praks, vedno več. Zlasti v zgodnjem otroštvu je pomembno, da otroci s posebnimi potrebami avtističnega spektra obiskujejo vrtec in osnovne šole blizu doma in prejemajo različen obseg in vsebine dodatne strokovne pomoči. Prva leta so najpomembnejša za otrokov razvoj in učenje, še posebej za otroke s posebnimi potrebami. Za otroke s posebnimi potrebami avtističnega spektra je ključna zgodnja obravnava, ki skupaj s primernim vodenjem in učenjem pomaga otroku razviti pomembne socialne, komunikacijske in igralne spretnosti, ki pomenijo osnovo za učenje v prihodnosti. Primer dobre prakse V nadaljevanju bom opisala konkreten primer dečka Jana (ime je izmišljeno). To je prvi primer diagnosticiranega avtizma, s katerim smo se srečali v našem vrtcu oziroma šoli. Deček Jan je bil pri starosti treh let vključen v redni vrtec pri osnovni šoli. Starša sta že ob vpisu sina v vrtec povedala, da pri dečku ugotavljajo neke posebnosti, ki bi lahko kazale na avtizem, to je pomenilo, da je bil prvi, najpomembnejši korak narejen že pred vključitvijo otroka v vrtec, starši so prepoznali otrokove posebnosti in otroka vključili v potrebno strokovno obravnavo. Že ob vstopu smo bili seznanjeni z dečkovimi težavami, posebnostmi, kar je pomenilo, da smo takoj začeli iskati informacije, primere dobre prakse in možnosti izobraževanj o avtizmu. K dodanim izobraževanjem in usposabljanjem je bilo naklonjeno tako vodstvo vrtca, kot ravnatelj zavoda. V prvem letu vključitve smo se srečali predvsem s težavo komunikacije z otrokom ter prehranjevanjem v vrtcu. Deček je imel zelo poseben okus za hrano, jedel je le nekaj izbranih jedi. Same interakcije med otroki je v tej starosti še razmeroma malo, zato za druge otroke ni bilo moteče, ker se je deček večinoma sam igral. Deček in vzgojiteljice so razvili osnovno skupno komunikacijo, s pomočjo katere so se sporazumevali. Tudi naslednje leto v vrtcu je potekalo podobno, deček je počasi razvijal komunikacijo do te mere, da je s prikimavanjem in odkimavanjem sodeloval v pogovoru. Pripravili so mu tudi urnik dnevne rutine, da se je lažje orientiral v času in prostoru. Nato sta nastopili koronski dve leti. Ti dve leti sta za vse otroke s posebnimi potrebami prinesli težave in počasnejše napredovanje na socialnem ter vedenjskem področju. Deček je bil v tem obdobju predstavljen na timu Centra za zgodnjo obravnavo, na katerega je bil povabljen tudi vrtec. V vrtcu je bil imenovan strokovni, interdisciplinarni tim v sestavi ravnatelj, vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice, vodja vrtca – inkluzivna pedagoginja, specialna pedagoginja, dečkovi starši in svetovalna delavka – socialna delavka, socialna pedagoginja. Poleg ur dodatne strokovne pomoči, je bil dečku dodeljen tudi stalni spremljevalec. Na podlagi mnenja Centra za zgodnjo obravnavo smo na občino zaprosili za plačilo delovnega mesta spremljevalca otroku s posebnimi potrebami. Ob iskanju ustreznega spremljevalca smo na interdisciplinarnem timu sprejeli sklep, da bi bilo za dečka Jana smiselno, da bi bil spremljevalec moški. Tako smo spremljevalca zaposlili za polni delovni čas. Za Jana je bil v predšolskem obdobju, s strani komisije za šolske novince, odobren odlog všolanja za eno leto. Sam odlog je bil za dečka zelo smiseln, saj je v tem času pridobival pomembne izkušnje na socialnem področju, odnosu z odraslimi in sovrstniki, ter na komunikacijskem področju. S spremljevalcem sta razvila zelo kakovosten in zaupen odnos. Deček spremljevalcu poponoma zaupa, npr. ob danih navodilih s strani vzgojiteljice je Jan najprej pogledal spremljevalca, ki mu je dal signal »v redu je«, deček je nato brez težav, včasih s pomočjo spremljevalca, izpolnil navodilo. Ves čas dečka Jana spremlja specialna pedagoginja, ki ure dodatne strokovne pomoči večinoma izvaja izven skupine, hkrati pa je na voljo za strokovno podporo in pomoč tako vzgojiteljicam kot spremljevalcu. Ves čas smo v redni komunikaciji s starši dečka. Ob vstopu v osnovno šolo imamo v našem zavodu dobro vpeljan prehod otrok iz vrtca v šolo, saj je vrtec povezan s stavbo šole, ob prehodu iz vrtca v šolo se ohranja enaka skupina otrok, ki gre iz vrtca v šolo. Zadnje leto obiskovanja vrtca so predšolski otroci v stavbi šole, v učilnici, poleg učilnice 1. razreda, kar pomeni, da uporabljajo iste prostore, kot kasneje v šoli. Vse to je za Jana pomenilo lažji prehod iz vrtca v šolo. Deček Jan je bil predstavljen na komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Pred sklicem komisije smo imeli poseben sestanek, v sestavi psihologinje in specialne pedagoginje, s strani komisije, ter specialne pedagoginje in svetovalne delavke vrtca oziroma šole. Pogovorili smo se o zmožnostih dečka Jana in obiskovanja rednega programa osnovne šole. Komisija Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je odobrila vstop dečka Jana v redno osnovno šolo z dodatno strokovno pomočjo, v obsegu 6 ur. Otroku je bil dodeljen začasni spremljevalec. Na podlagi Odločbe o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so nam na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odobrili pomoč spremljevalca, kar je pomenilo, da je isti spremljevalec prešel z dečkom iz vrtca v šolo. Le to se je izkazalo, kot izredno pozitivno, saj za Jana spremembe, razen menjave vzgojiteljice – učiteljice, skoraj ni bilo. Ob prehodu otroka iz vrtca v šolo, smo na posebnem aktivu, na katerem smo bile prisotne učiteljice, matična vzgojiteljica, specialna pedagoginja, inkluzivna pedagoginja – vodja vrtca in svetovalna delavka, predstavili in se pogovorili o posebnih potrebah dečka Jana. Na aktivu smo se dogovorili, kateri dve učiteljici bosta prevzeli bodoči 1. razred. V šoli se je ponovno imenoval strokovni, interdisciplinarni tim je sestavi ravnatelj, učiteljica in druga strokovna delavka v 1. razredu, specialna pedagoginja, dečkovi starši in svetovalna delavka. Deček Jan je s prilagoditvami, dodatno strokovno pomočjo in pomočjo spremljevalca uspešno dosegel standarde znanja za 1. razred in redno napredoval v 2. razred. V letošnjem šolskem letu 2022/2023 je Jan obiskoval 2. razred in je prav tako s prilagoditvami, dodatno strokovno pomočjo in pomočjo spremljevalca uspešno dosegel standarde znanja za 2. razred, tako da redno napreduje v 3. razred. V tem šolskem letu smo se dogovorili za obisk ter predstavitev Zavoda za gluhe in naglušne otroke v Ljubljani, v katerem imajo vzpostavljen poseben oddelek za otroke z avtizmom. Na sestanku smo bili prisotni učiteljica 2. razreda, specialna pedagoginja – izvajalka dodatne strokovne pomoči, spremljevalec otroka, otrokovi starši in svetovalna delavka šole. Na sestanku smo pridobili pomembne informacije o pristopih in načinu dela z otrokom z avtizmom, posredovali so nam strokovna gradiva in seznam strokovne literature. S starši smo ves čas obiskovanja Jana vrtca in šole v rednem, sodelovalnem odnosu. Starša sta bila ob všolanju njunega sina seznanjena in se strinjala, da v kolikor bi ugotovili, da Janu zaradi njegovih posebnih potreb v šoli ne gre, se ne počuti dobro, sledi prešolanje na osnovno šolo s prilagojenim programom. V delu z otroki s posebnimi potrebami je potrebno poudariti, kako zelo pomemben je reden, odprt in sodelujoč odnos vseh deležnikov v sistemu. Pomembno je, da poteka dobra in sprotna komunikacija, ker le to je pogoj, za uspešen napredek otroka v razvoju in tudi učnega uspeha. Pomembno je, da se morebitnih težavah, ovirah in nejasnostih takoj pogovori, se poišče najboljše možne poti, se postavi realne cilje in sklepe, katerim vsi deležniki nato sledijo. Pomembno je stalno, strokovno izobraževanje tako strokovnih delavcev kot tudi spremljevalca. Pomembno je sodelovanje z drugimi osnovnimi šolami z izkušnjo šolanja otroka z avtizmom. Ves čas smo, po potrebi, tudi v sodelovanju z zdravstvenim domom. Vsa sodelovanja so v soglasju s starši otroka. Ob šolanju otroka s posebnimi potrebami ne smemo pozabiti na druge otroke v oddelku, pomembno je, da smo tem otrokom na razpolago za vprašanja in pogovor, pomembno je, da se sošolcem otroka s posebnimi potrebami predstavi otrokove posebne potrebe na njim primeren način in se razume tudi njihovo morebitno stisko. Vsekakor pa je najbolj pomembno otrokom s posebnimi potrebami omogočiti, v kolikor je le to možno, vključitev v redno osnovno šolo z dodatno strokovno pomočjo v kraju bivanja otroka.

Nazaj na indeks prispevkov

---

Vsebina, prikazana v tem dokumentu, je ustvarjena z umetno inteligenco in je zaščitena v skladu z veljavno zakonodajo o avtorskih pravicah, intelektualni lastnini in sorodnih pravicah. Ker je vsebina nastala z uporabo umetne inteligence, lahko vsebuje netočnosti, napake ali zastarele informacije. Ne prevzemamo nobene odgovornosti glede njene popolnosti, zanesljivosti ali primernosti za kakršen koli namen.

Razmnoževanje, distribucija, predelava ali komercialna uporaba te vsebine ali katerega koli njenega dela ni dovoljena brez predhodnega pisnega dovoljenja imetnika avtorskih pravic.

Ta vsebina je zagotovljena izključno za raziskovalne in osebne namene. Vsako nepooblaščen kopiranje, distribucija ali izkoriščanje tega gradiva — v celoti ali delno — je strogo prepovedano in lahko vodi v pravne postopke.

Z dostopom do vsebine ali z njeno uporabo potrjujete, da se strinjate z zgoraj navedenimi pogoji.

Avtorske pravice © MiB, 2026. Vse pravice pridržane.